SODBA SODIŠČA (drugi senat)
z dne 20. decembra 2017(*)
„Predhodno odločanje – Uredba (ES) št. 6/2002 – Modeli Skupnosti – Člen 110(1) – Neobstoj varstva – Tako imenovana klavzula o popravilih – Pojem ‚sestavni del kompleksnega izdelka‘ – Popravilo kompleksnega izdelka, da bi se obnovil njegov prvotni izgled – Ukrepi, ki jih mora sprejeti uporabnik, da se lahko sklicuje na t. i. klavzulo o popravilih – Avtomobilsko platišče, ki je replika originalnega modela platišča“
V združenih zadevah C‑397/16 in C‑435/16,
katerih predmet sta predloga za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki sta ju vložili Corte d’appello di Milano (višje sodišče v Milanu, Italija) in Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče, Nemčija) z odločbama z dne 15. oziroma 2. junija 2016, ki sta prispeli na Sodišče 18. julija oziroma 4. avgusta 2016, v postopkih
Acacia Srl
proti
Pneusgarda Srl, v stečaju,
Audi AG (C‑397/16),
in
Acacia Srl,
Rolando D’Amato
proti
Dr. Ing. h.c. F. Porsche AG (C‑435/16),
SODIŠČE (drugi senat),
v sestavi M. Ilešič (poročevalec), predsednik senata, A. Rosas, sodnik, C. Toader, A. Prechal, sodnici, in E. Jarašiūnas, sodnik,
generalni pravobranilec: H. Saugmandsgaard Øe,
sodni tajnik: R. Schiano, administrator,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 14. junija 2017,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Acacia Srl in R. D’Amata F. Munari, M. Esposito in A. Macchi ter B. Schneiders, D. Treue in D. Thoma, odvetniki,
– za Audi AG G. Hasselblatt ter M. Cartella in M. Locatelli, odvetniki,
– za Dr. Ing. h.c. F. Porsche AG B. Ackermann in C. Klawitter, odvetnika,
– za italijansko vlado G. Palmieri, agentka, skupaj z M. Santorom, S. Fiorentinom in L. Cordijem, avvocati dello Stato,
– za nemško vlado T. Henze, M. Hellmann in J. Techert, agenti,
– za francosko vlado D. Segoin, agent,
– za nizozemsko vlado M. Bulterman in H. Stergiou, agentki,
– za Evropsko komisijo J. Samnadda, V. Di Bucci in T. Scharf, agenti,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 28. septembra 2017
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predloga za sprejetje predhodne odločbe se nanašata na razlago člena 110(1) Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 27, str. 142).
2 Ta predloga sta bila vložena v okviru dveh sporov med družbo Acacia Srl ter družbama Pneusgarda Srl, v stečaju, na eni strani in Audi AG na drugi ter med družbo Acacia in njenim poslovodjo, Rolandom D’Amatom, na eni strani in družbo Dr. Ing. h.c. F. Porsche AG (v nadaljevanju: Porsche) na drugi, ker naj bi družba Acacia kršila modele Skupnosti, katerih imetnici sta družbi Audi in Porsche.
Pravni okvir
Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine
3 Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine je bil odobren s Sklepom Sveta 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov doseženih v Urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 21, str. 80). Člen 26(2) tega sporazuma določa:
„Članice lahko določijo omejene izjeme pri varstvu industrijskih vzorcev in modelov pod pogojem, da take izjeme niso v nerazumnem nasprotju z običajnim izkoriščanjem varovanih industrijskih vzorcev in modelov in da nerazumno ne posegajo v legitimne interese lastnika varovanega industrijskega vzorca ali modela ob upoštevanju legitimnih interesov tretjih strank.“
Pravo Unije
Direktiva 98/71/ES
4 V uvodni izjavi 19 Direktive 98/71/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 13. oktobra 1998 o pravnem varstvu modelov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 21, str. 120) je navedeno:
„ker je hitro sprejetje te direktive postalo nujnost za številne industrijske sektorje; ker se na tej stopnji ne da uvesti polnega približevanja zakonov držav članic o uporabi varovanih modelov z namenom omogočanja popravila kompleksnega izdelka, tako da se ohrani njegov izvirni videz [izgled], kjer je izdelek, ki vključuje videz izdelka ali na katerem je videz izdelka uporabljen, sestavni del kompleksnega izdelka, od katerega videza [izgleda] je odvisen varovani videz; ker naj odsotnost polnega približevanja zakonodaj držav članic o uporabi varovanih modelov za takšno popravilo kompleksnega izdelka ne ovira približevanja drugih nacionalnih določb prava modelov, ki najbolj neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga; ker naj zato države članice medtem ohranijo vse določbe v skladu s Pogodbo, ki se nanašajo na uporabo videza izdelka sestavnega dela, ki se uporablja za popravilo kompleksnega izdelka z namenom obnove njegovega izvirnega videza [izgleda], če pa uvedejo kakšne nove določbe v zvezi s takšno uporabo, naj bo njihov namen le liberalizacija trga s takšnimi deli; […]“
5 Člen 14 navedene direktive, naslovljen „Prehodna določba“, določa:
„Dokler spremembe te direktive ne bodo sprejete na predlog Komisije v skladu z določbo člena 18, države članice ohranijo svoje obstoječe določbe v zvezi z uporabo videza sestavnega dela, uporabljenega za popravilo kompleksnega izdelka za obnovo njegovega prvotnega videza [izgleda], in jih spremenijo le z namenom liberalizacije trga s takšnimi deli.“
Uredba št. 6/2002
6 V uvodnih izjavah 1, 9 in 13 Uredbe št. 6/2002 je navedeno:
„(1) Poenoteni sistem za pridobitev modela Skupnosti, ki mu je priznano enotno varstvo z enotnim učinkom na celotnem ozemlju Skupnosti, bi pospešil doseganje ciljev Skupnosti, kot so zapisani v Pogodbi.
[…]
(9) Vsebinske določbe te uredbe o pravu modelov je treba uskladiti z ustreznimi določbami v Direktivi št. 98/71/ES.
[…]
(13) Polnega približevanja zakonov držav članic o uporabi varovanih modelov z namenom omogočanja popravila kompleksnega izdelka, tako da se ponovno vzpostavi njegov prvotni videz [izgled], kjer se videz izdelka uporablja ali je vključen v izdelek, ki je sestavni del kompleksnega izdelka, od katerega videza [izgleda] je odvisen varovan model [videz izdelka], se ni dalo doseči s pomočjo Direktive št. 98/71/ES. V okviru spravnega postopka v zvezi z navedeno direktivo se je Komisija [zavezala, da se bo] lotila pregleda posledic določb te direktive tri leta po roku za prenos direktive zlasti za industrijske sektorje, ki jih to najbolj zadeva. V teh okoliščinah je primerno, da se ne uvede varstva v obliki modela Skupnosti za videz izdelka, uporabljen ali vgrajen v izdelek, ki je sestavni del kompleksnega izdelka, od katerega videza [izgleda] je odvisen videz izdelka in ki se uporablja za popravljanje kompleksnega izdelka z namenom obnove njegovega prvotnega videza [izgleda], dokler se Svet ne odloči o svoji politiki glede tega vprašanja na osnovi predloga Komisije.“
7 Člen 3 te uredbe določa:
„Za namen te uredbe:
(a) ‚videz‘ pomeni izgled celotnega izdelka ali njegovega dela, ki izhaja iz značilnosti zlasti linij, obrisov, barv, oblike, teksture in/ali materialov samega izdelka in/ali ornamentov na njem.
(b) ,izdelek‘ pomeni vsak industrijski ali obrtni izdelek, ki med drugim vključuje dele, namenjene sestavi kompleksnega izdelka, embalažo, modni kroj, grafične simbole in tipografske znake, z izjemo računalniških programov;
(c) ,kompleksni izdelek‘ pomeni izdelek, sestavljen iz več sestavnih delov, ki jih je mogoče zamenjati, tako da se izdelek lahko razstavi in ponovno sestavi.“
8 Člen 4 navedene uredbe, naslovljen „Zahteve za varstvo“, določa:
„1. Videz izdelka je varovan z modelom Skupnosti, če je nov in ima individualno naravo.
2. Videz izdelka, uporabljen ali vgrajen v izdelek, ki predstavlja sestavni del kompleksnega izdelka, šteje, da je nov in da ima individualno naravo le v naslednjih primerih:
(a) če sestavni del, potem ko je vgrajen v kompleksni izdelek, ob normalni uporabi slednjega ostane viden; in
(b) če vidne značilnosti sestavnega dela same na sebi izpolnjujejo zahteve glede novosti in individualne narave.
3. ,Normalna uporaba‘ v pomenu odstavka 2(a) pomeni uporabo pri končnem uporabniku, kar izključuje vzdrževanje, servisiranje ali popravljanje.“
9 Člen 19(1) te uredbe določa:
„Registrirani model Skupnosti imetniku podeljuje izključno pravico do njegove uporabe in do tega, da prepreči njegovo uporabo vsaki tretji osebi, ki nima njegovega soglasja. Navedena uporaba zajema zlasti izdelovanje, ponujanje, dajanje na trg, uvažanje, izvažanje ali uporabljanje izdelka, v katerega je videz izdelka vgrajen ali na katerega je pritrjen, ali skladiščenje takšnega izdelka v te namene.“
10 Člen 110 Uredbe št. 6/2002, naslovljen „Prehodna določba“, določa:
„1. Dokler zadevne spremembe k tej uredbi na predlog Komisije ne začnejo veljati, varstvo kot v primeru modela Skupnosti ne velja za videz izdelka, ki predstavlja sestavni del kompleksnega izdelka, ki se uporablja v pomenu člena 19(1) za namen popravila tega kompleksnega izdelka, da bi se obnovil njegov prvotni videz [izgled].
2. Predlog Komisije iz odstavka 1 se predloži in obravnava skupaj z vsemi spremembami, ki jih Komisija predlaga za isto področje v skladu s členom 18 Direktive št. 98/71/ES.“
Spora o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
Zadeva C‑397/16
11 Družba Audi je imetnica več modelov Skupnosti za avtomobilska lita platišča.
12 Družba Acacia pod znamko WSP Italy proizvaja avtomobilska lita platišča, ki jih trži na lastnem spletnem mestu, razpoložljivem v več jezikih. V skladu z navedbami predložitvenega sodišča so nekatera od teh platišč povsem enaka litim platiščem družbe Audi. Na platiščih, ki jih proizvaja družba Acacia, je odtisnjena oznaka „NOT OEM“, ki pomeni, da ne gre za proizvajalca originalne opreme. V prodajni in tehnični dokumentaciji, ki spremlja te izdelke, na računih in na spletnem mestu družbe Acacia je navedeno, da se zadevna platišča prodajajo zgolj kot nadomestni deli, namenjeni za popravilo.
13 Družba Audi je pri Tribunale di Milano (prvostopenjsko sodišče v Milanu, Italija) vložila tožbo, s katero je v bistvu predlagala, naj se ugotovi, da proizvodnja in trženje zadevnih platišč s strani družbe Acacia pomenita kršitev njenih modelov Skupnosti. Navedeno sodišče je tožbi ugodilo.
14 Družba Acacia je zoper sodbo navedenega sodišča vložila pritožbo pri Corte d’appello di Milano (višje sodišče v Milanu, Italija). Zadnjenavedeno sodišče je zlasti ugotovilo, da obstajajo nasprotujoče si odločbe italijanskih sodišč in sodišč drugih držav članic v zvezi z uporabo t. i. klavzule o popravilih, in nato ugotovilo obstoj resnih dvomov glede razlage člena 110(1) Uredbe št. 6/2002.
15 V teh okoliščinah je Corte d’appello di Milano (višje sodišče v Milanu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Ali načeli o prostem pretoku blaga in svobodi opravljanja storitev na notranjem trgu, načelo učinkovitosti evropskih pravil o konkurenci in liberalizacije notranjega trga, načeli polnega učinka in enotne uporabe evropskega prava v Evropski uniji, določbe sekundarnega prava Evropske unije, in sicer Direktive 98/71 in zlasti njen člen 14, člen 1 Uredbe [Komisije (EU) št. 461/2010 z dne 27. maja 2010 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj v sektorju motornih vozil (UL 2010, L 129, str. 52)] ter Pravilnika št. 124 [Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotni predpisi v zvezi s homologacijo koles za osebne avtomobile in njihove priklopnike (UL 2006, L 375, str. 564, in popravek v UL 2007, L 70, str. 413)], nasprotujejo razlagi člena 110 Uredbe št. 6/2002, ki vsebuje klavzulo o popravilih, ki iz pojma sestavnega dela kompleksnega izdelka (avtomobila), namenjenega popravilu tega kompleksnega izdelka, da bi se obnovil njegov prvotni izgled, izključuje replike platišč, ki so po videzu popolnoma enake originalnim platiščem, homologiranim na podlagi zgoraj navedenega Pravilnika št. 124 […]?
2. Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, ali predpisi o pravicah industrijske lastnine v zvezi z registriranimi modeli, ob upoštevanju uravnoteženja interesov iz prvega vprašanja, nasprotujejo uporabi klavzule o popravilih za replike dodatne opreme, ki jih lahko izbere potrošnik, ob predpostavki, da je treba klavzulo o popravilih razlagati restriktivno in uporabljati omejeno za nadomestne dele, ki so točno določeni, in sicer tiste sestavne dele, katerih oblika je bila določena in se v bistvu ne spreminja glede na zunanji izgled kompleksnega izdelka, pri čemer so izključeni drugi sestavni deli, ki se štejejo za zamenljive in jih izbirajo potrošniki po svojem okusu?
3. Če je odgovor na drugo vprašanje pritrdilen, katere ukrepe mora sprejeti proizvajalec replik platišč, da zagotovi zakonit pretok izdelkov, namenjenih popravilu in obnovitvi prvotnega zunanjega izgleda kompleksnega izdelka?“
Zadeva C‑435/16
16 Družba Porsche je imetnica več modelov Skupnosti za avtomobilska lita platišča.
17 Platišča, ki jih proizvaja družba Acacia, se v Nemčiji tržijo na spletnem mestu te družbe, ki je namenjeno končnim potrošnikom in na voljo v nemščini. Po navedbah predložitvenega sodišča so nekatera izmed teh platišč povsem enaka litim platiščem družbe Porsche. Navedeno sodišče navaja, da se v skladu s trditvami družbe Acacia platišča, ki jih proizvaja in ki so namenjena za vozila Porsche, lahko uporabijo samo za vozila tega proizvajalca. Družba Porsche je pred navedenim sodiščem navedla, da so zadevna platišča naprodaj tudi v barvah in dimenzijah, ki ne ustrezajo originalnim izdelkom.
18 Družba Porsche je pri Landgericht Stuttgart (deželno sodišče v Stuttgartu, Nemčija) vložila tožbo, s katero je v bistvu predlagala, naj se ugotovi, da proizvodnja in trženje zadevnih platišč s strani družbe Acacia pomenita kršitev njenih modelov Skupnosti. Navedeno sodišče je tožbi ugodilo.
19 Ker je bila pritožba, ki sta jo vložila družba Acacia in R. D’Amato, zavrnjena, sta pri predložitvenem sodišču vložila revizijo. Navedeno sodišče navaja, da je ugoditev temu pravnemu sredstvu odvisna od odgovora na vprašanje, ali se družba Acacia lahko sklicuje na t. i. klavzulo o popravilih, ki jo vsebuje člen 110(1) Uredbe št. 6/2002. Pri razlagi te določbe pa se pojavlja več težav.
20 V teh okoliščinah je Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče, Nemčija) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Ali se omejitev varstva v smislu člena 110(1) Uredbe št. 6/2002 uporablja samo za dele s predpisano obliko, to so deli, katerih oblika je načeloma nespremenljivo določena z izgledom celotnega izdelka in je zato kupec – kot na primer platišča pri motornih vozilih – ne more prosto izbrati?
2. Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen: ali se omejitev varstva v smislu člena 110(1) Uredbe št. 6/2002 uporablja samo za prodajo identičnih izdelkov, ki imajo tudi enako barvo in velikost kot originalni izdelki?
3. Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen: ali se omejitev varstva v smislu člena 110(1) Uredbe št. 6/2002 za ponudnika izdelka, s katerim se načeloma krši model, ki je predmet tožbe, uporablja samo, če ta ponudnik objektivno zagotovi, da se lahko njegov izdelek kupi izključno za namen popravila, in ne tudi za druge namene, na primer nadgradnjo ali individualizacijo celotnega izdelka?
4. Če je odgovor na tretje vprašanje pritrdilen: katere ukrepe mora sprejeti ponudnik izdelka, s katerim se načeloma krši model, ki je predmet tožbe, da bi objektivno zagotovil, da se lahko njegov izdelek kupi izključno za namen popravila in ne tudi za druge namene, na primer nadgradnjo ali individualizacijo celotnega izdelka? Ali zadostuje,
(a) da ponudnik v prodajnem prospektu navede, da se izdelki prodajajo izključno za namen popravila, da bi se povrnil prvotni izgled celotnega izdelka, ali
(b) je dolžan ponudnik kot pogoj za dobavo zahtevati pisno izjavo kupca (trgovca in potrošnika), da bo izdelek, ki se prodaja, uporabil samo za namen popravila?“
21 S sklepom predsednika Sodišča z dne 25. aprila 2017 sta bili zadevi C‑397/16 in C‑435/16 združeni za ustni postopek in izdajo sodbe.
Predloga za ponovno odprtje ustnega dela postopka
22 Družbi Audi in Porsche sta za aktoma, ki sta bila v sodnem tajništvu Sodišča vložena 24. novembra oziroma 1. decembra 2017, predlagali odreditev ponovnega odprtja ustnega dela postopka na podlagi člena 83 Poslovnika Sodišča.
23 Družbi Audi in Porsche svoja predloga v bistvu utemeljujeta s trditvijo, da so sklepni predlogi generalnega pravobranilca utemeljeni na navedbah, ki nimajo podlage in glede katerih se ni kontradiktorno razpravljalo, v zvezi zlasti z zgodovino nastanka t. i. klavzule o popravilih iz člena 110(1) Uredbe št. 6/2002.
24 Sodišče lahko na podlagi člena 83 svojega poslovnika po opredelitvi generalnega pravobranilca kadar koli odredi ponovno odprtje ustnega dela postopka, zlasti če meni, da zadeva ni dovolj razjasnjena, ali če stranka po koncu ustnega dela postopka navede novo dejstvo, ki je odločilno za odločitev Sodišča, ali če je v zadevi treba odločiti na podlagi trditve, o kateri stranke ali zainteresirani subjekti iz člena 23 Statuta Sodišča Evropske unije niso razpravljali.
25 V obravnavani zadevi ne gre za tak primer. Obstoj novega dejstva namreč ni zatrjevan. Poleg tega je zgodovino nastanka t. i. klavzule o popravilih omenila zlasti Komisija v pisnem stališču, vse stranke pa so o njej razpravljale na obravnavi. Tako Sodišče po opredelitvi generalnega pravobranilca ugotavlja, da ima na voljo vse potrebne elemente za odločitev v zadevi.
26 Poleg tega je treba v zvezi s kritiko, ki sta jo družbi Audi in Porsche podali glede sklepnih predlogov generalnega pravobranilca, opozoriti, prvič, da v Statutu Sodišča Evropske unije in Poslovniku navedenega sodišča ni določena možnost zadevnih strank, da predložijo stališča v odgovor na sklepne predloge generalnega pravobranilca (sodba z dne 25. oktobra 2017, Polbud – Wykonawstwo, C‑106/16, EU:C:2017:804, točka 23 in navedena sodna praksa).
27 Drugič, na podlagi člena 252, drugi odstavek, PDEU je dolžnost generalnega pravobranilca, da popolnoma nepristransko in neodvisno javno predstavi obrazložene sklepne predloge o zadevah, pri katerih se v skladu s statutom Sodišča Evropske unije zahteva njegovo sodelovanje. Sodišče ni vezano niti na predloge generalnega pravobranilca niti na obrazložitev, na podlagi katere jih je podal. Zato nestrinjanje zadevne stranke s sklepnimi predlogi generalnega pravobranilca, ne glede na vprašanja, ki jih ta obravnava v njih, samo po sebi ne more biti razlog, ki bi upravičeval ponovno odprtje ustnega dela postopka (sodba z dne 25. oktobra 2017, Polbud – Wykonawstwo, C‑106/16, EU:C:2017:804, točka 24 in navedena sodna praksa).
28 Glede na zgornje preudarke Sodišče meni, da ni treba odrediti ponovnega odprtja ustnega dela postopka.
Vprašanja za predhodno odločanje
Drugo vprašanje v zadevi C‑397/16 in prvo vprašanje v zadevi C‑435/16
29 Predložitveni sodišči z drugim vprašanjem v zadevi C‑397/16 in s prvim vprašanjem v zadevi C‑435/16, ki ju je treba preučiti skupaj in na prvem mestu, v bistvu sprašujeta, ali je treba člen 110(1) Uredbe št. 6/2002 razlagati tako, da t. i. klavzula o popravilih, ki jo vsebuje, izključitev varstva na podlagi modela Skupnosti za videz izdelka, ki pomeni sestavni del kompleksnega izdelka, ki se uporablja za namen popravila tega kompleksnega izdelka, da bi se obnovil njegov prvotni izgled, pogojuje s tem, da je varovani videz izdelka odvisen od izgleda kompleksnega izdelka.
30 Družbi Audi in Porsche ter nemška vlada v bistvu trdijo, da se t. i. klavzula o popravilih iz člena 110(1) Uredbe št. 6/2002 uporablja samo za sestavne dele kompleksnega izdelka, od katerega izgleda je odvisen varovani videz izdelka, torej katerih oblika je predpisana, tako da avtomobilska lita platišča ne morejo biti zajeta s to določbo. Družba Acacia, italijanska in nizozemska vlada ter Komisija nasprotno menijo, da uporaba t. i. klavzule o popravilih ni omejena na sestavne dele s predpisano obliko, torej na dele, katerih oblika je načeloma nespremenljivo določena z izgledom kompleksnega izdelka in je zato kupec ne more prosto izbrati, tako da so platišča iz lahke zlitine lahko zajeta s to določbo.
31 V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča je treba pri razlagi določbe prava Unije upoštevati ne le njeno besedilo, ampak tudi okvir in cilje, ki jim sledi ureditev, katere del je. Zgodovina nastanka določbe prava Unije je prav tako lahko vir informacij, ki so upoštevne za njeno razlago (glej v tem smislu sodbe z dne 3. oktobra 2013, Inuit Tapiriit Kanatami in drugi/Parlament in Svet, C‑583/11 P, EU:C:2013:625, točka 50; z dne 1. julija 2015, Bund für Umwelt und Naturschutz Deutschland, C‑461/13, EU:C:2015:433, točka 30, in z dne 18. maja 2017, Hummel Holding, C‑617/15, EU:C:2017:390, točka 22).
32 Člen 110(1) Uredbe št. 6/2002 določa, da „varstvo kot v primeru modela Skupnosti ne velja za videz izdelka, ki predstavlja sestavni del kompleksnega izdelka, ki se uporablja v pomenu člena 19(1) za namen popravila tega kompleksnega izdelka, da bi se obnovil njegov prvotni videz [izgled]“.
33 Za razliko od uvodne izjave 13 Uredbe št. 6/2002, v kateri je navedeno, da ni treba uvesti varstva v obliki modela Skupnosti za videz izdelka, uporabljen ali vgrajen v izdelek, ki je sestavni del kompleksnega izdelka, „od katerega videza [izgleda] je odvisen videz izdelka“ in ki se uporablja za popravljanje kompleksnega izdelka z namenom obnove njegovega prvotnega izgleda, člen 110(1) te uredbe zgolj določa, da mora iti za „sestavni del kompleksnega izdelka“, ki se mora „uporablja[ti] […] za namen popravila tega kompleksnega izdelka, da bi se obnovil njegov prvotni videz [izgled]“.
34 Tako iz besedila člena 110(1) Uredbe št. 6/2002 izhaja, da tega, da je od izgleda kompleksnega izdelka odvisen varovani videz izdelka, ni med pogoji, ki so našteti v tej določbi.
35 To jezikovno razlago na prvem mestu potrjuje zgodovina nastanka t. i. klavzule o popravilih.
36 V zvezi z zakonodajnim delom pred sprejetjem navedene klavzule je namreč treba navesti, da sta predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o modelih Skupnosti (UL 1994, C 29, str. 20) in spremenjeni predlog uredbe Sveta o modelih Skupnosti (UL 2001, C 62 E, str. 173) vsebovala določbo, katere besedilo sicer ni bilo povsem enako, vendar je bilo v njej posebej določeno, da za videz izdelka, uporabljen ali vgrajen v izdelek, ki predstavlja sestavni del kompleksnega izdelka, „od katerega izgleda je odvisen videz izdelka“, ni mogoče priznati varstva na podlagi modela Skupnosti.
37 Vendar, kot je generalni pravobranilec v bistvu navedel v točkah od 60 do 62 sklepnih predlogov, iz Poročila predsedstva odboru stalnih predstavnikov (Coreper) št. 12420/00 z dne 19. oktobra 2000 (medinstitucionalna zadeva 1993/0463 (CNS)) izhaja, da sta bili odboru Coreper „za dosego političnega dogovora o predlogu“ posredovani dve glavni vprašanji, eno od katerih se je nanašalo posebej na rezervne dele. Iz navedenega poročila je bilo tako razvidno, da je večina delegacij v navedenem odboru menila, da bi bilo treba na eni strani besedilo zadevne določbe približati besedilu člena 14 Direktive 98/71 in da bi morali biti na drugi strani rezervni deli izključeni iz varstva na podlagi bodoče uredbe „samo, če se uporabljajo za popravljanje kompleksnega izdelka z namenom obnove njegovega prvotnega izgleda“.
38 V tem okviru je bila zahteva – določena v besedilu zadevne določbe, kot je bilo vsebovano v predlogu in spremenjenem predlogu Komisije, ki sta bila navedena v točki 36 te sodbe – v zvezi z okoliščino, da mora biti izdelek, ki vključuje videz izdelka ali na katerem je videz izdelka uporabljen, sestavni del kompleksnega izdelka, „od katerega izgleda je odvisen varovani videz izdelka“, izpuščena iz določbe, ki jo je Svet na koncu sprejel.
39 Tako iz zgodovine nastanka člena 110(1) Uredbe št. 6/2002 izhaja, da je to, da obseg te določbe ni omejen na sestavne dele, katerih oblika je določena z obliko kompleksnega izdelka, posledica izbire med zakonodajnim postopkom.
40 Sicer je res, da – kot so poudarile družbi Audi in Porsche ter nemška vlada je bilo sklicevanje na nujnost, da je od izgleda kompleksnega izdelka „odvisen varovan videz izdelka“, ohranjeno v besedilu uvodne izjave 13 Uredbe št. 6/2002. Vendar glede na zgornje preudarke ta okoliščina ni odločilna. Poleg tega, kot izhaja iz sodne prakse Sodišča, preambula akta Unije sicer lahko pojasni njegovo vsebino, vendar se nanjo ni mogoče sklicevati zato, da se odstopi od določb zadevnega akta (sodba z dne 10. januarja 2006, IATA in ELFAA, C‑344/04, EU:C:2006:10, točka 76 in navedena sodna praksa).
41 V tem okviru in ob upoštevanju namena zakonodajalca Unije, kot je bilo nanj opozorjeno v točkah od 36 do 38 te sodbe, ni potrebna ozka razlaga člena 110(1) Uredbe št. 6/2002, kakršna je omenjena v točki 30 te sodbe in ki jo zagovarjajo družbi Audi in Porsche ter nemška vlada, ki bi temeljila na tem, da ima ta določba naravo odstopanja ali da je prehodna.
42 Glede tega je na eni strani sicer res, da t. i. klavzula o popravilih omejuje pravice imetnika modela Skupnosti, ker ta v primeru, da so izpolnjeni pogoji iz člena 110(1) Uredbe št. 6/2002, nima izključne pravice iz člena 19(1) te uredbe, da prepreči njegovo uporabo vsaki tretji osebi, ki nima njegovega soglasja, zaradi česar bi bilo dejansko lahko upravičeno, da bi se ta člen 110(1) razlagal ozko. Kljub temu pa zaradi te okoliščine še ne more biti upravičeno, da bi bila uporaba te določbe odvisna od pogoja, ki v njej ni določen.
43 Na drugi strani je člen 110 Uredbe št. 6/2002 sicer res naslovljen „Prehodna določba“ in poleg tega v odstavku 1 določa, da se t. i. klavzula o popravilih uporablja le, „[d]okler zadevne spremembe k [navedeni] uredbi […] ne začnejo veljati“, vendar je treba ugotoviti, da se ta določba po naravi uporablja, dokler se na predlog Komisije ne spremeni ali razveljavi.
44 Na drugem mestu je razlaga člena 110(1) Uredbe št. 6/2002, ki je navedena v točki 34 te sodbe, podkrepljena z analizo okvira, v katerega se umešča t. i. klavzula o popravilih, pri čemer navedeni okvir govori v prid usklajeni razlagi določb Uredbe št. 6/2002 na eni strani in določb Direktive 98/71 na drugi.
45 Glede tega sta najprej, kot je generalni pravobranilec navedel v točki 55 sklepnih predlogov, tako predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pravnem varstvu modelov (UL 1993, C 345, str. 14) kot tudi predlog uredbe, omenjen v točki 36 te sodbe, ki ju je Komisija vložila hkrati, vsebovala t. i klavzulo o popravilih, katere obseg je bil omejen na sestavne dele kompleksnega izdelka, „od katerega izgleda je odvisen varovani videz“. Za razliko od zgoraj navedenega predloga direktive t. i. klavzula o popravilih, kot je vsebovana v Direktivi 98/71, te omejitve ne vsebuje. Kot pa je bilo navedeno v točki 37 te sodbe, je bil namen tega, da je bilo med zakonodajnim delom, ki je pripeljalo do sprejetja Uredbe št. 6/2002, besedilo t. i. klavzule o popravilih, ki je vsebovana v členu 110(1) te uredbe, spremenjeno, približati to besedilo besedilu člena 14 Direktive 98/71.
46 Dalje, v uvodni izjavi 9 Uredbe št. 6/2002 je navedeno, da je treba vsebinske določbe te uredbe uskladiti z ustreznimi določbami v Direktivi 98/71.
47 Nazadnje, iz člena 110(2) Uredbe št. 6/2002 izhaja, da bo moral biti predlog Komisije za spremembo t. i. klavzule o popravilih, ki je vsebovana v odstavku 1 tega člena, predložen skupaj s spremembami, ki bodo predlagane za t. i. klavzulo o popravilih iz člena 14 Direktive 98/71 v skladu s členom 18 te direktive, pri čemer bo morala Komisija v skladu z navedenim členom 110(2) tudi upoštevati te spremembe.
48 Člen 14 Direktive 98/71 pa ne vsebuje zahteve, da mora biti varovani videz odvisen od izgleda kompleksnega izdelka, kar govori v prid temu, da je treba t. i. klavzulo o popravilih razlagati tako, da v zvezi z njo ne velja pogoj, da mora biti varovani videz odvisen od izgleda kompleksnega izdelka.
49 Na tretjem mestu razlage člena 110(1) Uredbe št. 6/2002, ki je navedena v točki 34 te sodbe, ne omaje cilj, ki se uresničuje s t. i. klavzulo o popravilih, kot je bil predstavljen v obrazložitvenem memorandumu predloga uredbe, ki je naveden v točki 36 te sodbe.
50 Kot je razvidno iz navedenega obrazložitvenega memoranduma, ima lahko varstvo na podlagi modelov Skupnosti neželene učinke, in sicer z izključitvijo ali omejitvijo konkurence na trgih, zlasti v zvezi s kompleksnimi izdelki, ki so trajni in dragi, kot so avtomobili, glede katerih lahko varstvo videza, ki se uporablja v posameznih sestavnih delih kompleksnega izdelka, ustvari pravi zaprti trg za rezervne dele. V tem okviru je cilj t. i. klavzule o popravilih preprečiti nastanek zaprtih trgov za nekatere rezervne dele in zlasti preprečiti to, da bi bil potrošnik, ki je kupil potencialno drag trajni izdelek, za nedoločen čas zavezan k nakupu zunanjih sestavnih delov od proizvajalca kompleksnega izdelka.
51 Kot pa je generalni pravobranilec v bistvu navedel v točkah 44 in 45 sklepnih predlogov, t. i. klavzula o popravilih iz člena 110(1) Uredbe št. 6/2002 prav zaradi omejevanja nastanka zaprtih trgov za rezervne dele določa, da varstvo na podlagi modela Skupnosti ne obstaja glede modela Skupnosti, ki pomeni sestavni del kompleksnega izdelka, ki se uporablja za popravilo tega izdelka, da bi se obnovil njegov prvotni izgled.
52 Cilj t. i. klavzule o popravilih, in sicer da bi se trg z rezervnimi deli v določeni meri liberaliziral, je poleg tega potrjen z uvodno izjavo 19 in členom 14 Direktive 98/71, v skladu s katerima so spremembe nacionalnih zakonskih določb v zvezi z uporabo videza sestavnega dela, uporabljenega za popravilo kompleksnega izdelka za obnovo njegovega prvotnega izgleda, dovoljene samo, če imajo za cilj liberalizacijo trga z zadevnimi deli.
53 Na podlagi vseh zgornjih navedb je mogoče sklepati, da področje uporabe člena 110(1) Uredbe št. 6/2002 ni omejeno na sestavne dele kompleksnega izdelka, od katerega izgleda je odvisen varovani videz.
54 Glede na zgornje preudarke je treba na drugo vprašanje v zadevi C‑397/16 in prvo vprašanje v zadevi C‑435/16 odgovoriti, da je treba člen 110(1) Uredbe št. 6/2002 razlagati tako, da t. i. klavzula o popravilih, ki jo vsebuje, izključitve varstva na podlagi modela Skupnosti za videz izdelka, ki pomeni sestavni del kompleksnega izdelka, ki se uporablja za popravilo kompleksnega izdelka, da bi se obnovil njegov prvotni izgled, ne pogojuje s tem, da je varovani videz odvisen od izgleda kompleksnega izdelka.
Prvo vprašanje v zadevi C‑397/16 in drugo vprašanje v zadevi C‑435/16
55 Predložitveni sodišči s prvim vprašanjem v zadevi C‑397/16 in z drugim vprašanjem v zadevi C‑435/16, ki ju je treba preučiti skupaj in na drugem mestu, v bistvu sprašujeta, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni v okviru t. i. klavzule o popravilih, ki jo vsebuje člen 110(1) Uredbe št. 6/2002, da je izključeno varstvo na podlagi modela Skupnosti za videz izdelka, ki pomeni sestavni del kompleksnega izdelka, ki se uporablja za namen popravila tega kompleksnega izdelka, da bi se obnovil njegov prvotni izgled.
56 Kar zadeva prvo vprašanje v zadevi C‑397/16, družba Audi in nemška vlada v bistvu trdita, da replika platišča, ki je po videzu povsem enaka originalnemu platišču, ki se namešča na nova vozila, ne spada pod pojem sestavnega dela kompleksnega izdelka, namenjenega popravilu tega kompleksnega izdelka in obnovitvi njegovega prvotnega izgleda, tako da takšno platišče ni zajeto s t. i. klavzulo o popravilih. Družba Acacia, italijanska in nizozemska vlada ter Komisija nasprotno menijo, da replika platišča, ki je po videzu povsem enaka originalnemu platišču, ki se namešča na nova vozila, je zajeta s pojmom sestavnega dela kompleksnega izdelka, namenjenega popravilu tega kompleksnega izdelka in obnovitvi njegovega prvotnega izgleda.
57 Kar zadeva drugo vprašanje v zadevi C‑435/16, družba Porsche, italijanska in nizozemska vlada ter Komisija v bistvu trdijo, da mora biti replika avtomobilskega platišča, zato da bi bila zajeta s t. i. klavzulo o popravilih, po izgledu povsem enaka originalnemu platišču. Družba Acacia nasprotno meni, da se t. i. klavzula o popravilih uporablja za vse „običajne različice“ originalnih platišč.
58 Člen 110(1) Uredbe št. 6/2002 določa, da varstvo kot v primeru modela Skupnosti ne velja „za videz izdelka, ki predstavlja sestavni del kompleksnega izdelka, ki se uporablja v pomenu člena 19(1) za namen popravila tega kompleksnega izdelka, da bi se obnovil njegov prvotni videz [izgled]“.
59 Tako je iz besedila te določbe razvidno, da mora biti za uporabo t. i. klavzule o popravilih izpolnjenih več pogojev, ki se nanašajo na, najprej, obstoj modela Skupnosti, dalje, obstoj „sestavnega dela kompleksnega izdelka“, in, nazadnje, nujnost „uporab[e] v pomenu člena 19(1) za namen popravila tega kompleksnega izdelka, da bi se obnovil njegov prvotni videz [izgled]“.
60 Na prvem mestu je treba navesti, da člen 110(1) Uredbe št. 6/2002, če so izpolnjeni pogoji iz te določbe, izključuje vsakršno varstvo glede „modela Skupnosti“. Zato, kot je generalni pravobranilec v bistvu navedel v točkah 90 in 91 sklepnih predlogov, se navedeni člen 110(1) lahko uporablja samo za sestavne dele, ki so predmet varstva na podlagi modela Skupnosti in ki, kot izhaja iz člena 1(1) te uredbe, izpolnjujejo pogoje za varstvo, ki so določeni v navedeni uredbi, zlasti v njenem členu 4.
61 Glede tega člen 4(2) Uredbe št. 6/2002 določa, da je videz izdelka, uporabljen ali vgrajen v izdelek, ki predstavlja sestavni del kompleksnega izdelka, varovan samo, če, prvič, sestavni del, potem ko je vgrajen v kompleksni izdelek, ob normalni uporabi slednjega ostane viden, in drugič, vidne značilnosti sestavnega dela same na sebi izpolnjujejo zahteve glede novosti in individualne narave, določene v odstavku 1 tega člena.
62 V obravnavani zadevi ni sporno, da je tako pri modelih Skupnosti za avtomobilska platišča, katerih imetnici sta družbi Audi in Porsche.
63 Na drugem mestu se člen 110(1) Uredbe št. 6/2002 uporablja samo za „sestavne dele kompleksnega izdelka“.
64 Navesti je treba, da v Uredbi št. 6/2002 pojem „sestavni del kompleksnega izdelka“ ni opredeljen. Vendar iz člena 3(b) in (c) te uredbe izhaja, da na eni strani „izdelek“ pomeni vsak industrijski ali obrtni izdelek, ki med drugim vključuje dele, namenjene sestavi kompleksnega izdelka, in da na drugi strani „kompleksni izdelek“ pomeni izdelek, sestavljen iz več sestavnih delov, ki jih je mogoče zamenjati, tako da se izdelek lahko razstavi in ponovno sestavi. Poleg tega, ker navedena uredba ne vsebuje opredelitve izraza „sestavni del“, je treba ta izraz razumeti v skladu z njegovim običajnim pomenom v vsakdanjem jeziku (glej v tem smislu sodbo z dne 4. maja 2006, Massachusetts Institute of Technology, C‑431/04, EU:C:2006:291, točka 17 in navedena sodna praksa).
65 V teh okoliščinah je treba šteti, da se člen 110(1) Uredbe št. 6/2002 pri sklicevanju na „sestavne dele kompleksnega izdelka“ nanaša na več komponent, zasnovanih za sestavljanje v kompleksni industrijski ali obrtni izdelek, ki jih je mogoče zamenjati, tako da se ta izdelek lahko razstavi in ponovno sestavi, in brez katerih ne bi bila mogoča normalna uporaba kompleksnega izdelka.
66 V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, da je treba avtomobilsko platišče opredeliti kot „sestavni del kompleksnega izdelka“ v smislu navedene določbe, saj je to platišče komponenta kompleksnega izdelka, ki je avtomobil, brez katere tega izdelka ne bi bilo mogoče normalno uporabljati.
67 Na tretjem mestu člen 110(1) Uredbe št. 6/2002 za uporabo t. i. klavzule o popravilih zahteva, da se sestavni del kompleksnega izdelka „uporablja v pomenu člena 19(1) za namen popravila tega kompleksnega izdelka“.
68 Glede tega, prvič, iz člena 19(1) Uredbe št. 6/2002 izhaja, da „uporaba“ sestavnega dela v smislu te določbe zajema izdelovanje, ponujanje, dajanje na trg, uvažanje, izvažanje ali uporabljanje izdelka, v katerega je videz izdelka vgrajen ali na katerega je pritrjen, ali skladiščenje takšnega izdelka v te namene. Kot je razvidno iz besedila tega člena, je ta pojem opredeljen široko in zajema vsako uporabo sestavnega dela za namen popravila.
69 Drugič, uporaba sestavnega dela mora biti namenjena „popravilu“ kompleksnega izdelka. Glede tega, kot je generalni pravobranilec v bistvu navedel v točkah 89 in 100 sklepnih predlogov, zahteva, da mora uporaba sestavnega dela omogočiti „popravilo“ kompleksnega izdelka, pomeni, da je sestavni del potreben za normalno uporabo kompleksnega izdelka, ali povedano drugače, da lahko okvara ali neobstoj sestavnega dela prepreči to normalno uporabo. Tako je za obstoj možnosti sklicevanja na t. i. klavzulo o popravilih potrebno, da je uporaba sestavnega dela potrebna za popravilo kompleksnega izdelka, ki je v okvari, med drugim zaradi neobstoja originalnega sestavnega dela ali njegove poškodbe.
70 Zato je iz t. i. klavzule o popravilih izključena vsaka uporaba sestavnega dela zaradi okrasitve ali prikladnosti, kot je med drugim zamenjava sestavnega dela iz estetskih razlogov ali zaradi individualizacije kompleksnega izdelka.
71 Na četrtem mestu člen 110(1) Uredbe št. 6/2002 za uporabo t. i. klavzule o popravilih zahteva, da se popravilo kompleksnega izdelka opravi, „da bi se obnovil njegov prvotni videz [izgled]“.
72 Glede na člen 3(a) Uredbe št. 6/2002 je treba šteti, da izgled celotnega izdelka ali njegovega dela izhaja iz značilnosti zlasti linij, obrisov, barv, oblike, teksture in/ali materialov samega izdelka in/ali značilnosti ornamentov na njem.
73 Glede tega, kot je generalni pravobranilec navedel v točkah 103 in 104 sklepnih predlogov, sestavni deli iz člena 110(1) Uredbe št. 6/2002 prispevajo k izgledu kompleksnega izdelka. Kot je bilo namreč opozorjeno v točki 60 te sodbe, se ta določba nanaša samo na sestavne dele, za katere je priznano varstvo na podlagi modela Skupnosti in ki zato v skladu s členom 4(2)(a) te uredbe ob normalni uporabi kompleksnega izdelka ostanejo vidni, potem ko so vgrajeni vanj. Sestavni del, ki je viden, pa je nujno vključen v izgled kompleksnega izdelka.
74 Potrebno je še, da je popravilo opravljeno, da bi se obnovil „prvotni“ izgled kompleksnega izdelka. Na podlagi tega je mogoče sklepati, da je za uporabo t. i. klavzule o popravilih potrebno, da se sestavni del uporabi za to, da se kompleksnemu izdelku povrne izgled, ki ga je ta imel, ko je bil dan na trg.
75 Ugotoviti je treba, da se t. i. klavzula o popravilih uporablja samo za sestavne dele kompleksnega izdelka, ki so vizualno povsem enaki originalnim sestavnim delom.
76 Takšna razlaga je poleg tega v skladu s členom 26(2) Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, ki določa, da morajo biti vse izjeme od varstva industrijskih vzorcev in modelov omejene ter ne smejo biti v nerazumnem nasprotju z običajnim izkoriščanjem varovanih industrijskih vzorcev in modelov in nerazumno posegati v legitimne interese imetnika ob upoštevanju legitimnih interesov tretjih strank. Za to gre namreč v obravnavani zadevi, ker je uporaba t. i. klavzule o popravilih omejena na uporabo videza izdelka, ki pomeni sestavni del kompleksnega izdelka, ki se uporablja zgolj za namen dejanskega popravila tega kompleksnega izdelka, da bi se obnovil njegov prvotni izgled.
77 Zato je izključena vsaka uporaba sestavnega dela, katere cilj ni, da se kompleksnemu izdelku povrne izgled, ki ga je ta imel, ko je bil dan na trg. Tako je zlasti, če nadomestni del po barvi ali dimenzijah ne ustreza originalnemu sestavnemu delu ali če je bil izgled kompleksnega izdelka potem, ko je bil ta dan na trg, spremenjen.
78 Glede na zgornje preudarke je treba na prvo vprašanje v zadevi C‑397/16 in drugo vprašanje v zadevi C‑435/16 odgovoriti, da je treba člen 110(1) Uredbe št. 6/2002 razlagati tako, da t. i. klavzula o popravilih, ki jo vsebuje, izključitev varstva na podlagi modela Skupnosti za videz izdelka, ki pomeni sestavni del kompleksnega izdelka, ki se uporablja za popravilo kompleksnega izdelka, da bi se obnovil njegov prvotni izgled, pogojuje s tem, da je nadomestni del po izgledu povsem enak sestavnemu delu, ki je bil sprva vgrajen v kompleksni izdelek, ko je bil ta dan na trg.
Tretje vprašanje v zadevi C‑397/16 ter tretje in četrto vprašanje v zadevi C‑435/16
79 Predložitveni sodišči s tretjim vprašanjem v zadevi C‑397/16 ter s tretjim in četrtim vprašanjem v zadevi C‑435/16, ki jih je treba preučiti skupaj in na tretjem mestu, v bistvu sprašujeta, ali je treba člen 110(1) Uredbe št. 6/2002 razlagati tako, da morata proizvajalec ali prodajalec sestavnega dela kompleksnega izdelka, zato da se lahko sklicujeta na t. i. klavzulo o popravilih, ki jo ta določba vsebuje, zagotoviti, da tega sestavnega dela ni mogoče kupiti drugače kot za namen popravila, in če je tako, na kakšen način.
80 Družba Audi glede tega meni, da uporaba t. i. klavzule o popravilih ni združljiva z neposredno prodajo replik sestavnih delov končnim potrošnikom, tako da se morajo proizvajalci replik sestavnih delov omejiti na distribucijo svojih izdelkov avtomehaničnim delavnicam. Družba Porsche trdi, da mora proizvajalec replik sestavnih delov objektivno zagotoviti, da se lahko njegov izdelek kupi izključno za namen popravila in ne tudi za druge namene, kot je individualizacija kompleksnega izdelka. Italijanska vlada in Komisija v bistvu menita, da mora proizvajalec replik sestavnih delov sprejeti splošne ukrepe nadzora, da bi bila zagotovljena zakonita uporaba teh delov. Družba Acacia trdi, da vnaprejšnje in pisno obvestilo strankam o tem, da je sestavni del namenjen popravilu kompleksnega izdelka, da bi se obnovil njegov prvotni izgled, pomeni ukrep, ki je združljiv z zahtevo po ustreznem uravnoteženju zadevnih interesov.
81 Člen 110(1) Uredbe št. 6/2002, kot je razvidno iz njegovega besedila, izključuje varstvo na podlagi modela Skupnosti za videz izdelka, ki pomeni sestavni del kompleksnega izdelka, ki se uporablja za namen popravila tega kompleksnega izdelka, da bi se obnovil njegov prvotni izgled. Zadevna „uporaba“ glede tega zajema zlasti, kot je bilo opozorjeno v točki 68 te sodbe, izdelovanje, ponujanje, dajanje na trg, uvažanje, izvažanje ali uporabljanje izdelka, v katerega je videz izdelka vgrajen ali na katerega je pritrjen, ali skladiščenje takšnega izdelka v te namene.
82 Tako je treba ugotoviti, ali v primeru, da ta uporaba, kot je to v obravnavanih zadevah, zajema proizvodnjo in prodajo tega izdelka, člen 110(1) Uredbe št. 6/2002 proizvajalcu in prodajalcu tega izdelka, ki ga nameravata proizvesti in prodati s ciljem omogočiti njegovo dejansko uporabo v skladu s pogoji iz navedene določbe, nalaga nekatere obveznosti, ki se nanašajo na spoštovanje navedenih pogojev s strani nadaljnjih uporabnikov.
83 Glede tega je treba navesti, da izjema, ki je s t. i. klavzulo o popravilih uvedena od načela varstva na podlagi modelov, zahteva, da končni uporabnik zadevnega sestavnega dela ta del uporablja ob spoštovanju pogojev iz člena 110(1) Uredbe št. 6/2002, in sicer, da s pomočjo tega sestavnega dela popravi zadevni kompleksni izdelek, da bi se obnovil njegov prvotni izgled.
84 Prav tako je treba poudariti, da je z navedeno določbo za posebne namene, na katere je opozorjeno v točki 51 te sodbe, uvedeno odstopanje od ureditve varstva modelov in da nujnost ohranitve učinkovitosti te ureditve varstva od tistih, ki se sklicujejo na navedeno odstopanje, zahteva, da kolikor je mogoče prispevajo k zagotovitvi strogega spoštovanja pogojev iz člena 110(1) Uredbe št. 6/2002, zlasti s strani končnega uporabnika.
85 V tem okviru od proizvajalca ali prodajalca sestavnega dela kompleksnega izdelka sicer res ni mogoče pričakovati, da objektivno in v vseh okoliščinah jamčita za to, da bodo končni uporabniki sestavne dele, ki jih proizvajata ali prodajata za uporabo v skladu s pogoji iz člena 110(1) Uredbe št. 6/2002, na koncu dejansko uporabljali ob spoštovanju navedenih pogojev, vseeno pa imata ta proizvajalec in ta prodajalec, da lahko uveljavljata odstopanje, ki je tako uvedeno s to določbo, kot je generalni pravobranilec navedel v točkah 131, 132 in 135 sklepnih predlogov, dolžnost skrbnega ravnanja, kar zadeva spoštovanje teh pogojev s strani nadaljnjih uporabnikov.
86 Zlasti morata, najprej, nadaljnjega uporabnika z jasno in vidno navedbo na izdelku, njegovi embalaži, v katalogih ali na prodajnih dokumentih obvestiti, prvič, da je v zadevni sestavni del vgrajen videz, za katerega nista imetnika modela, in drugič, da je ta sestavni del namenjen izključno za popravilo kompleksnega izdelka, da bi se obnovil njegov prvotni izgled.
87 Dalje, z uporabo ustreznih ukrepov, zlasti takih pogodbene narave, morata zagotoviti, da nadaljnji uporabniki zadevnih sestavnih delov ne namenijo uporabi, ki ni združljiva s pogoji iz člena 110(1) Uredbe št. 6/2002.
88 Nazadnje, navedeni proizvajalec ali prodajalec se morata vzdržati prodaje tega sestavnega dela, če vesta ali če glede na vse upoštevne okoliščine lahko razumno sklepata, da ta del ne bo uporabljen v skladu s pogoji iz člena 110(1) Uredbe št. 6/2002.
89 Glede na zgornje preudarke je treba na tretje vprašanje v zadevi C‑397/16 ter tretje in četrto vprašanje v zadevi C‑435/16, odgovoriti, da je treba člen 110(1) Uredbe št. 6/2002 razlagati tako, da imata proizvajalec ali prodajalec sestavnega dela kompleksnega izdelka, zato da se lahko sklicujeta na t. i. klavzulo o popravilih, ki jo ta določba vsebuje, dolžnost skrbnega ravnanja, kar zadeva spoštovanje pogojev iz navedene določbe s strani nadaljnjih uporabnikov.
Stroški
90 Ker je ta postopek za stranke v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v postopkih pred predložitvenima sodiščema, ti odločita o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:
1. Člen 110(1) Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti je treba razlagati tako, da t. i. klavzula o popravilih, ki jo vsebuje, izključitve varstva na podlagi modela Skupnosti za videz izdelka, ki pomeni sestavni del kompleksnega izdelka, ki se uporablja za popravilo kompleksnega izdelka, da bi se obnovil njegov prvotni izgled, ne pogojuje s tem, da je varovani videz odvisen od izgleda kompleksnega izdelka.
2. Člen 110(1) Uredbe št. 6/2002 je treba razlagati tako, da t. i. klavzula o popravilih, ki jo vsebuje, izključitev varstva na podlagi modela Skupnosti za videz izdelka, ki pomeni sestavni del kompleksnega izdelka, ki se uporablja za popravilo kompleksnega izdelka, da bi se obnovil njegov prvotni izgled, pogojuje s tem, da je nadomestni del po izgledu povsem enak sestavnemu delu, ki je bil sprva vgrajen v kompleksni izdelek, ko je bil ta dan na trg.
3. Člen 110(1) Uredbe št. 6/2002 je treba razlagati tako, da imata proizvajalec ali prodajalec sestavnega dela kompleksnega izdelka, zato da se lahko sklicujeta na t. i. klavzulo o popravilih, ki jo ta določba vsebuje, dolžnost skrbnega ravnanja, kar zadeva spoštovanje pogojev iz navedene določbe s strani nadaljnjih uporabnikov.
Podpisi