SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (peti senat)
z dne 14. decembra 2006(*)
„Znamka Skupnosti − Postopek z ugovorom – Prijave figurativnih znamk Skupnosti VENADO v okviru, VENADO in VENADO ESPECIAL − Prejšnje figurativne znamke Skupnosti, ki upodabljajo jelenjo glavo od spredaj, vrisano v krog – Relativni razlog za zavrnitev – Verjetnost zmede – Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94“
V združenih zadevah T‑81/03, T‑82/03 in T‑103/03,
Mast-Jägermeister AG, s sedežem v Wolfenbüttelu (Nemčija), ki jo zastopa C. Drzymalla, odvetnik,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopa J. García Murillo, zastopnica,
tožena stranka,
druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT, intervenientka pred Sodiščem prve stopnje, je
Licorera Zacapaneca SA, s sedežem v Santa Cruzu (Gvatemala), ki jo zastopata L. Corno Caparrós in B. Uriarte Valiente, odvetnika,
zaradi treh tožb zoper odločbe prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 19. decembra 2002 (zadevi R 412/2002‑1 in R 382/2002‑1) in z dne 14. januarja 2003 (zadeva R 407/2002‑1), ki se nanašajo na postopke z ugovorom med Licorera Zacapaneca SA in Mast‑Jägermeister AG,
SODIŠČE PRVE STOPNJE EVROPSKIH SKUPNOSTI (peti senat),
v sestavi M. Vilaras, predsednik, E. Martins Ribeiro in K. Jürimäe, sodnici,
sodna tajnica: K. Andová, administratorka,
na podlagi tožb, vloženih v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 3. marca 2003 (zadevi T‑81/03 in T‑82/03) in 19. marca 2003 (zadeva T‑103/03),
na podlagi odgovorov UUNT na tožbe, vloženih v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 14. decembra 2004 (zadevi T‑81/03 in T‑82/03) in 15. decembra 2004 (zadeva T‑103/03),
na podlagi odgovorov intervenientke na tožbe, vloženih v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 15. decembra 2004,
na podlagi prekinitev postopka 16. junija 2003 in 5. decembra 2003 ter 22. aprila 2004,
na podlagi združitve zadev z dne 1. junija 2006,
na podlagi ustnega postopka in obravnave z dne 13. julija 2006,
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Licorera Zacapaneca SA je 13. novembra 1998 vložila tri prijave za registracijo znamke Skupnosti pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994 L 11, str. 1), kot je bila spremenjena.
2 Tri znamke, za katere se zahteva registracija (v nadaljevanju skupaj: prijavljene znamke), so spodaj prikazani figurativni znaki, za katere so bile prijavljene barve črna, zlatorumena in bela ter – samo glede prijavljenih znamk v zadevah T‑81/03 in T‑103/03 – rdeča:
|
|
|
(zadeva T-81/03) | (zadeva T-82/03) | (zadeva T-103/03) |
3 Proizvodi, za katere se zahteva registracija znamk, so enaki v vseh treh primerih in spadajo v razreda 32 in 33 v smislu Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji blaga in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. julija 1957, v revidirani in spremenjeni obliki. Natančneje, na seznamu proizvodov, za katere se zahteva registracija, kot ga je določila intervenientka 7. februarja 2000, so ti proizvodi:
– razred 32: „Mineralne vode in sodavice ter druge brezalkoholne pijače; sadne pijače in sadni sokovi; sirupi in drugi pripravki za proizvodnjo pijač“;
– razred 33: „Rum, rumovi likerji in konjaki“.
4 Dve prijavi znamk Skupnosti, ki sta predmet postopka v zadevah T‑81/03 in T‑82/03, sta bili objavljeni 8. novembra 1999 v Biltenu znamk Skupnosti, št. 88/99.
5 Mast-Jägermeister AG je 24. novembra 1999 na podlagi člena 42(1) Uredbe št. 40/94 vložila ugovora zoper ti prijavi. Temeljila sta na prejšnji figurativni znamki Skupnosti tožeče stranke, ki je bila registrirana 16. oktobra 1998 s številko 337 337 (v nadaljevanju: prejšnja znamka) in je prikazana spodaj:
6 Proizvodi, za katere je bila prejšnja znamka registrirana, spadajo v razrede 18, 25, 32 in 33 v smislu Nicejskega aranžmaja in ustrezajo temu opisu:
– razred 18: „Dežniki, sončniki“;
– razred 25: „Oblačila, obutev, pokrivala“;
– razred 32: „Brezalkoholne pijače“;
– razred 33: „Vina, peneča vina, sadna vina, sadna peneča vina, alkoholne pijače“.
7 Razlog v utemeljitev vsakemu ugovoru je bil enakost med prijavljeno in prejšnjo znamko ter verjetnost zmede med njima v smislu člena 8(1)(a) in (b) Uredbe št. 40/94.
8 Tretja intervenientkina prijava znamke Skupnosti, ki je predmet postopka v zadevi T‑103/03, je bila objavljena 15. maja 2000 v Biltenu znamk Skupnosti, št. 38/2000.
9 Tožeča stranka je 31. maja 2000 vložila ugovor zoper to prijavo na podlagi prejšnje znamke, navedene v točki 5, in prejšnje figurativne znamke Skupnosti, ki je bila registrirana 15. oktobra 1998 s številko 135 228 (v nadaljevanju: druga prejšnja znamka) in je prikazana spodaj:
10 Proizvodi, za katere je bila registrirana druga prejšnja znamka, spadajo v razred 33 v smislu Nicejskega aranžmaja in ustrezajo naslednjemu opisu: „alkoholne pijače (razen piva)“.
11 Razlog v utemeljitev ugovora je bil enakost med prijavljeno znamko in dvema prejšnjima znamkama ter verjetnost zmede med njimi v smislu člena 8(1)(a) in (b) Uredbe št. 40/94.
12 V dopisih glede razlogov za omenjene tri ugovore, ki so bili vloženi 2. junija 2000 (zadeva T‑81/03), 27. aprila 2000 (zadeva T‑82/03) in 3. novembra 2000 (zadeva T‑103/03) ter po pošti 27. septembra 2000 (zadevi T‑81/03 in T‑82/03), se tožeča stranka sklicuje na rezultate dveh javnomnenjskih raziskav, ki sta bili opravljeni v letih 1994 in 1999 v Nemčiji. Na podlagi javnomnenjske raziskave iz leta 1994 je 88 % odraslega prebivalstva povezovalo znamko Jägermeister z alkoholnimi pijačami. Na podlagi rezultatov javnomnenjske raziskave iz leta 1999 pa je bilo 70 % prebivalcev Nemčije sposobnih povezati ime „Jägermeister“ z upodobitvijo belo-črne jelenje glave.
13 S tremi odločbami z dne 25. marca 2002 (zadeva T‑81/03), z dne 27. februarja 2002 (zadeva T‑82/03) in z dne 14. marca 2002 (zadeva T‑103/03) so oddelki za ugovore ugodili ugovorom in v celoti zavrnili zahteve za registracijo z obrazložitvijo, da je obstajala verjetnost zmede v Španiji, če se upoštevata podobnost med spornimi znaki in dejstvo, da so zadevni proizvodi deloma enaki in deloma podobni. Glede dveh javnomnenjskih raziskav, ki ju je opravila tožeča stranka, so oddelki za ugovore menili, da se tista iz leta 1994 ne upošteva, saj se nanaša na prepoznavnost na trgu znamke Jägermeister, in ne prejšnje znamke. Za drugo javnomnenjsko raziskavo, ki je bila opravljena v letu 1999, so oddelki za ugovore v odločbah o ugovoru, ki so predmet postopkov v zadevah T-81/03 in T‑82/03, ugotovili, da tožeča stranka v roku za dopolnitev ugovorov ni predložila upodobitve, ki jo je pokazala anketirancem. Oddelek za ugovore v odločbi o ugovoru, ki je predmet postopka v zadevi T-103/03, te javnomnenjske raziskave, katere podatki so bili predloženi v predvidenem roku, ni več upošteval z obrazložitvijo, da po eni strani ni bilo prikazano, da ima na drugih upoštevnih ozemljih zunaj Španije glasovna sestavina „venado especial“ enak učinek kot ga ima na javnost te države, in da je bil po drugi strani obstoj verjetnosti zmede v Španiji zadosten za zavrnitev prijave izpodbijane znamke v celoti. Nazadnje se je v isti odločbi oddelek za ugovore pri analizi osredotočil na verjetnost zmede med prijavljeno znamko v tej zadevi in prejšnjo znamko in ni opravil primerjave med znamko, za katero se zahteva registracija, in drugo prejšnjo znamko.
14 Intervenientka je 25. aprila 2002 (zadeva T‑82/03) in 10. maja 2002 (zadevi T‑81/03 in T‑103/03) zoper odločbe oddelka za ugovore vložila tri pritožbe na podlagi členov od 57 do 62 Uredbe št. 40/94.
15 Z odločbami z dne 19. decembra 2002 (zadeva R 412/2002‑1, ki je predmet tožbe v zadevi T‑81/03, in zadeva R 382/2002‑1, ki je predmet tožbe v zadevi T‑82/03) in z dne 14. januarja 2003 (zadeva R 407/2002‑1, ki je predmet tožbe v zadevi T‑103/03) (v nadaljevanju skupaj: izpodbijane odločbe) je prvi odbor za pritožbe UUNT ugodil intervenientkini pritožbi in tako zavrnil ugovore tožeče stranke. Tožeči stranki so bile izpodbijane odločbe vročene 2. januarja 2003 (zadevi T‑81/03 in T‑82/03) in 20. januarja 2003 (zadeva T‑103/03).
16 Odbor za pritožbe je v bistvu menil, da kljub enakosti nekaterih spornih proizvodov, ki spadajo v razreda 32 in 33, ni nikakršnega zavezujočega razloga za mišljenje, da v katerem koli delu Skupnosti v splošni javnosti obstaja verjetnost zmede med prijavljenimi znamkami in prejšnjo znamko, in to zaradi razlike med omenjenimi znamkami na vidni in slušni ravni in ker med njimi ni velike pojmovne podobnosti. Ta ugotovitev temelji predvsem na primerjavi nasprotujočih si znakov, ki jo je opravil odbor za pritožbe, in naj bi jo potrjevalo tudi pogosto pojavljanje risbe jelena ali glave jelena, ki nudi varstvo številnim pijačam, kar potrjujeta registracija osmih znamk Skupnosti in raziskava, ki jo je odbor za pritožbe opravil moto proprio v registru znamk v Združenem kraljestvu.
17 Glede dveh javnomnenjskih raziskav, ki ju je opravila tožeča stranka, je odbor za pritožbe v odločbah z dne 19. decembra 2002 (zadevi T‑81/03 in T‑82/03) brezpogojno in z enako razlago potrdil stališča oddelkov za ugovore. V odločbi z dne 14. januarja 2003 (zadeva T‑103/03) je odbor za pritožbe ravno tako potrdil ugotovitev oddelka za ugovore, na podlagi katere raziskava iz leta 1994 ni upoštevna. Odbor za pritožbe je glede raziskave iz leta 1999 menil, da njeni rezultati niso prikazali, kako zaznava jelenjo glavo, ki se razlikuje od podobe jelenje glave v znamki tožeče stranke in katero spremljajo tuje besede „venado especial“, nemški potrošnik, ki vidi podobo. Po mnenju odbora za pritožbe je v tem primeru težko verjeti, da bodo potrošniki še naprej povezovali zadevno podobo s proizvodom tožeče stranke (Mast-Jägermeister). Čeprav je odbor sprejel, da ima prejšnja znamka močnejši razlikovalni učinek v Nemčiji, to nikakor ne pomeni, da bi nemška javnost zamenjevala prijavljeno znamko z jelenjo glavo, ki označuje proizvode tožeče stranke. Odbor za pritožbe je na koncu v isti odločbi potrdil obrazložitev oddelka za ugovore, ki je pri presoji verjetnosti zmede v tej zadevi upošteval le prejšnjo znamko, navedeno v točki 5, ki je bližje prijavljeni znamki. Če bi bila zmeda med prijavljeno znamko in prejšnjo znamko verjetna, bi bilo namreč nekoristno ocenjevati drugo prijavljeno znamko. V nasprotnem primeru, če ne obstaja verjetnost zmede med prijavljeno znamko in prejšnjo znamko, bi ta verjetnost med prijavljeno znamko in drugo prejšnjo znamko bila a fortiori izključena.
Predlogi strank
18 Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:
– razveljavi izpodbijane odločbe;
– toženi stranki naloži plačilo stroškov.
19 UUNT Sodišču prve stopnje predlaga, naj:
– primarno:
– razveljavi izpodbijane odločbe;
– intervenientki naloži plačilo stroškov ali vsaki stranki naloži plačilo lastnih stroškov;
– podredno:
– zavrne tožbe;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
20 Intervenientka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:
– zavrne tožbe;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
21 Med obravnavo je UUNT odstopil od predloga, naj se intervenientki naloži plačilo stroškov, če se tožbi ugodi, in natančno navedel, da bi se v tem primeru moralo vsaki stranki naložiti plačilo njenih stroškov. Sodišče prve stopnje je to sprejelo v zapisnik obravnave.
22 V zvezi s stroški je intervenientka med obravnavo dodatno predlagala, naj se UUNT v primeru razveljavitve izpodbijanih odločb naloži plačilo njenih stroškov. Predlog je obrazložila s sklicevanjem na dejstvo, da se je UUNT v svojem glavnem predlogu strinjal s predlogom tožeče stranke o razveljavitvi izpodbijanih odločb. Vendar iz sodbe Sodišča z dne 12. oktobra 2004 v zadevi Vedial proti UUNT (C‑106/03 P, ZOdl., str. I‑9573, točka 26) izhaja, da UUNT s to ugotovitvijo krši legitimno pričakovanje intervenienke, da bo UUNT pred Sodiščem prve stopnje zagovarjal odločitve odborov za pritožbe. Sodišče prve stopnje je to vneslo v zapisnik obravnave.
Dopustnost glavnih trditev UUNT
Trditve strank
23 UUNT meni, da so njegove glavne trditve, s katerimi predlaga razveljavitev izpodbijanih odločb, dopustne. Sklicuje se na sodno prakso, na podlagi katere ni zavezan sistematično braniti vsake odločbe odbora za pritožbe, ampak se lahko pridruži predlogu tožeče stranke ali pa odločitev prepusti razumni presoji Sodišča prve stopnje (sodba Sodišča prve stopnje z dne 30. junija 2004 v zadevi GE Betz proti UUNT – Atofina Chemicals (BIOMATE), T‑107/02, ZOdl., str. II‑1845, točki 34 in 36).
Presoja Sodišča prve stopnje
24 Treba je poudariti, da UUNT z glavnimi predlogi Sodišču prve stopnje predlaga razveljavitev izpodbijanih odločb. V podporo trditvam UUNT navaja stališča, s katerimi namerava pokazati, da je odbor za pritožbe s tem, ko je zanikal obstoj verjetnosti zmede v obravnavani zadevi, storil napako.
25 Glede tega je treba opozoriti, da UUNT v postopku, ki zadeva tožbo zoper odločbo odbora za pritožbe, ki je odločal v okviru postopka z ugovorom, nima pooblastila, da bi s svojimi stališči pred Sodiščem prve stopnje spremenil predmet spora, kot izhaja iz zahtevkov in trditev prijavitelja znamke in stranke, ki ugovarja (sodba Vedial proti UUNT, točka 22 zgoraj, točka 26; glej sodbo Sodišča prve stopnje z dne 1. februarja 2006 v združenih zadevah Dami proti UUNT Stilton Cheese Makers (GERONIMO STILTON), T-466/04 in T-467/04, ZOdl., str. II‑183, točka 29 in navedena sodna praksa).
26 Vendar iz te sodne prakse ne izhaja, da je UUNT zavezan zahtevati zavrnitev tožbe zoper odločbo enega izmed odborov za pritožbe. Čeprav UUNT nima potrebnega procesnega upravičenja za vložitev tožbe zoper odločbo odbora za pritožbe, se vendar od njega namreč ne more zahtevati, da sistematično brani vsako izpodbijano odločbo odbora za pritožbe ali obvezno zahteva zavrnitev vsake tožbe, vložene zoper tako odločbo (zgoraj v točki 23 navedena sodba BIOMATE, točka 34, in zgoraj v točki 25 navedena sodba GERONIMO STILTON, točka 30).
27 Zato nič ne preprečuje UUNT, da se pridruži predlogu tožeče stranke ali da se zadovolji s prepustitvijo razumni presoji Sodišča prve stopnje, pri čemer predloži vse trditve, ki jih presodi za ustrezne za pojasnitev Sodišču prve stopnje (zgoraj v točki 23 navedena sodba BIOMATE, točka 36; sodba z dne 25. oktobra 2005 v zadevi Peek & Cloppenburg proti UUNT (Cloppenburg), T‑379/03, ZOdl., str. II-4633, točka 22, in zgoraj v točki 25 navedena sodba GERONIMO STILTON, točka 31).
28 Nasprotno UUNT ne more oblikovati predlogov za razveljavitev ali spremembo odločbe odbora za pritožbe o vprašanju, ki ni bilo predlagano v vlogi, ali oblikovati tožbenih predlogov, ki niso navedeni v vlogi (zgoraj v točki 22 navedena sodba Vedial proti UUNT, točka 34; zgoraj v točki 27 navedena sodba Cloppenburg, točka 22, in zgoraj v točki 25 navedena sodba GERONIMO STILTON, točka 32).
29 V tem primeru je treba v okviru njegovih glavnih predlogov ugotoviti, da je UUNT predložil izključno trditve, ki podpirajo predloge tožeče stranke, po mnenju katere je odbor za pritožbe storil napako z ugotovitvijo, da vsaj v Španiji ne obstaja verjetnost zmede med nasprotujočima si znamkama. Zato so glavni predlogi, ki jih je predstavil UUNT, in trditve v njihovo podporo dopustni, saj ne izstopajo iz okvira predlogov, ki jih je predložila tožeča stranka.
Utemeljenost
30 Tožeča stranka se v vsaki zadevi sklicuje na dva tožbenega razloga: prvič, na kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94, in drugič, na kršitev člena 73 te uredbe. Najprej je treba preizkusiti prvi tožbeni razlog.
Trditve strank
31 Tožeča stranka pri sklicevanju na sodno prakso glede presoje verjetnosti zmede poudarja, da je treba glede na to, da je prejšnja znamka znamka Skupnosti, to verjetnost presojati z vidika zadevne javnosti v vsej Evropski uniji. Vendar naj bi iz člena 8(4) Uredbe št. 40/94 izhajalo, da zadostuje obstoj verjetnosti zmede vsaj v upoštevnem delu Evropske unije, kot je celotno ozemlje države članice.
32 Tožeča stranka meni, da je odbor za pritožbe pravilno ugotovil enakost ali podobnost zadevnih proizvodov. Vendar kritizira primerjavo med znaki, ki jo je izvedel odbor za pritožbe.
33 Glede na to tožeča stranka trdi, prvič, da je odbor za pritožbe dal prevelik pomen izrazu „venado“ oziroma v zadevi T‑103/03 besedama „venado especial“. Španski izraz „venado“ (jelen) bi španskemu potrošniku pomenil le podobo v prijavljenih znamkah. Samo zaradi svoje velikosti bi imela ta podoba prevladujoč položaj v prijavljenih znamkah. Zaradi izključno opisne vloge figurativne sestavine zato beseda „venado“ ne more za špansko javnost biti izrazita. Izraz „especial“, ki bi se pojavljal samo v prijavljeni znamki, ki je predmet postopka v zadevi T‑103/03, bi ne imel drugega pomena kot „posebni“ in bi ga posledično zadevna javnost dojela kot pokazatelja tega, da je zadevni proizvod izboljšan ali spremenjen proizvod istega proizvajalca. Navadno naj bi se uporabljal podoben smisel, ki naj ne bi imel razlikovalnega učinka.
34 Tudi zunaj španske javnosti ne bi bilo mogoče zanikati podobnosti med nasprotujočimi si znaki zaradi besede „venado“ v vsakem od njih. Po mnenju tožeče stranke naj bi v primerih, ko prejšnja znamka vsebuje samo figurativni znak, zmedo povzročala figurativna sestavina poznejše mešane znamke, ki je besedna in figurativna. Besedna sestavina mešane znamke bi lahko gotovo še povečala verjetnost zmede, tako kot v obravnavani zadevi, v kateri ta sestavina pojmovno ustreza figurativni sestavini prijavljenih znamk. Nasprotno tožeča stranka meni, da z besedno sestavino poznejšega mešanega znaka nikakor naj ne bi bilo mogoče poudariti razlike med tem znakom in prejšnjo znamko, ki ne vsebuje besedne sestavine, saj je od začetka izključena primerjava tega besednega znaka iz označbe s prejšnjo figurativno znamko. Po mnenju tožeče stranke bo javnost namreč primerjala podobo prejšnje figurativne znamke, ki jo ima v spominu, s figurativno sestavino poznejše znamke. Drugačna presoja tega vprašanja bi preprosto in jasno vodila do tega, da se ponovi, enako ali skoraj enako prejšnji figurativni znak v poznejšem znaku, če bi se mu dodala katera koli beseda, ki se ujema s samim besednim opisom figurativnega znaka.
35 Po mnenju tožeče stranke se sedanja zadeva razlikuje od primera, v katerem tako prejšnja znamka kot prijavljena znamka vsebujeta kombinacijo besednih in figurativnih sestavin. Včasih bi se lahko zgodilo, da bi bila besedna sestavina prejšnje znamke tako izrazita, da bi zadevna javnost samo zaradi nje to znamko ohranila v spominu in bi ob soočenju s poznejšim besednim in figurativnim znakom kot odločilne upoštevala samo besedne sestavine, zajete v nasprotujočih si znakih.
36 Iz tega sledi, da je za primerjavo med nasprotujočimi si znaki treba kot odločilno upoštevati figurativno sestavino prijavljenih znamk, in to še toliko bolj, ker so njihovi proizvodi namenjeni vsakdanji uporabi, v glavnem po načelu videno- kupljeno, kar daje figurativni sestavini poseben pomen.
37 Drugič, tožeča stranka navaja, da je v tem kontekstu odbor za pritožbe nepravilno upošteval razporeditev barv v prijavljenih znamkah. Registracija prejšnje belo-črne znamke naj bi namreč zajemala vse barvne razporeditve, vključno z uporabo zlatorumene barve za obrobek v obliki kroga in za obrise jelenje glave. Trditev, da je prijavljena znamka v zadevi T‑103/03 s črnimi in rdečimi črtami vrisana v okvir in bi lahko tako dajala vtis nalepke, je ravno tako neutemeljeno. Glede na to, da je okvir te oblike osnovni geometrijski lik, mu zadevna javnost ne bi pripisovala nikakršne pomembnosti. Tudi druga prejšnja znamka je nalepka, prejšnja znamka pa naj bi bila ravno tako pogosto izdelana kot nalepka.
38 Tretjič, tožeča stranka meni, da je glede na veliko podobnost med prijavljenimi znamkami in prejšnjo znamko odbor za pritožbe pripisal prevelik pomen podrobnim razlikam med njimi. Zadevna javnost naj bi ohranila v spominu samo približen vtis glede figurativnih znakov, in ne njihovih podrobnosti, kot je dejstvo, da je v prejšnji znamki jelenji kožuh surovo obdelan in da je njegova glava vrezana, medtem ko naj prijavljene znamke ne bi imele takšnih značilnosti. Enako naj bi veljalo za jelenje rogovje, ki naj bi bilo v prijavljenih znamkah prerezano, medtem ko naj bi bilo v prejšnji znamki prikazano v celoti, in za neobstoj križa, obkroženega s sijajem, v prijavljenih znamkah, ki naj bi bil v prejšnji znamki.
39 Tožeča stranka poudarja, da je za celotni vtis prejšnje znamke značilna upodobitev portreta jelenje glave, ki je iz notranjosti kroga neposredno usmerjena v gledalca. Namišljena črta od čela prek smrčka do gobca jelena teče navpično do vratu živali. Ušesa so približno pod kotom 45 stopinj na to navpično črto, takoj za ušesi pa se začne rogovje.
40 Tudi prijavljene znamke so označene s tako namišljeno ravno črto, ki sega od vratu in poteka od čela prek smrčka do jelenjega gobca. Še več, tudi jelenja ušesa so približno pod kotom 45 stopinj na to navpično črto in rogovje se ravno tako prične takoj za ušesi. Jelenja glava je v višini vratu prerezana z obročem tako v prijavljenih kakor v prejšnjih znamkah in za obe sliki sta značilni velika simetrija ter stilistična predstavitev jelenje glave, pri čemer je abstraktnost v prijavljenih znamkah nekoliko večja. V nasprotju z mnenjem odbora za pritožbe naj kroga, v katera sta vrisani obe jelenji glavi, ne bi bila okrasna dodatka, ampak naj bi določala obe podobi in jima dajala obliko. To naj bi povečalo podobnost med celotnim vtisom nasprotujočih si znakov. Nasprotno naj bi bil pravokotni okvir v obeh prijavljenih znamkah (zadevi T‑81/03 in T‑103/03) dejansko samo okrasni dodatek, ki naj ga zadevna javnost ne bi dojela.
41 Med drugim je presenetljivo, da ima v obeh prijavljenih znamkah jelenja glava podobo, ki je nekoliko bližje jelenji glavi v prejšnjih znamkah. Če povečamo podobo jelenje glave v prejšnji znamki, namreč tudi jelenje rogovje izgine za krog. Ta učinek naj bi zaradi nepopolne podobe, ki jo ohrani zadevna javnost glede omenjenih znakov, povečal verjetnost zmede med nasprotujočimi si znaki.
42 Tožeča stranka trdi tudi, da neobstoj križa, obkroženega s sijajem, v prijavljenih znamkah ne more biti temelj za zadostno razločevanje med znaki. Po eni strani naj bi bil vtis žarkov v prijavljenih znamkah predstavljen zlasti v krogu, ki je del figurativne sestavine teh znamk. Po drugi strani pa naj bi bilo mogoče prijavljene znamke dojeti kot posodobitev prejšnje znamke. Odbor za pritožbe je nepravilno zavrnil zadnjo trditev z obrazložitvijo, da so razlike med znaki preveč poudarjene. Tožeča stranka v zvezi s predstavljenimi stališči meni, da imajo te razlike le malo veljave glede podobnosti med znaki. Poleg tega naj bi starejše znamke intervenientke kazale, da naj bi ta sama posodobila svoj znak.
43 Ta zadeva se razlikuje od tiste v sodbi Sodišča z dne 11. novembra 1997 v zadevi SABEL (C‑251/95, Recueil, str. I‑6191). Prvič, Sodišče je moralo v zadnjenavedeni zadevi odgovoriti na vprašanje za predhodno odločanje in o verjetnosti zmede med nasprotujočimi si znaki ni bilo treba soditi. Drugič, drugače kot besedo „sabèl“, naj bi razumela španska javnost besedo „venado“ v obravnavani zadevi kot „jelen“, zato ta naj ne bi imela samostojnega pomena pri primerjavi med zadevnimi znamkami, saj naj bi opisovala podobo v prijavljenih znamkah. Tretjič, izraz „sabèl“ je del figurativne sestavine znamke, medtem ko se v prijavljenih znamkah beseda „venado“ pojavi ločeno od te sestavine. Četrtič in predvsem, v obravnavani zadevi podobnost med znamkami naj ne bi bila omejena na podobnost med zadevnimi motivi, ampak naj bi obstajala zelo močna podobnost glede načina predstavitve omenjenih motivov.
44 Dalje naj bi dejstvo, da so trije oddelki za ugovore z različno sestavo in neodvisno drug od drugega ugotovili, da obstaja podobnost med prijavljenimi znamkami in prejšnjo znamko, pokazalo, da je verjetnost zmede podprta z najmočnejšimi argumenti. Podobno ugotovitev vsebuje tudi odločba št. 3006/2000 tretjega oddelka za ugovore z dne 12. decembra 2002.
45 Končno, ob upoštevanju nasprotujočih si znakov tožeča stranka meni, da ni treba dokazati pridobljenega razlikovalnega učinka prejšnje znamke.
46 V vsakem primeru tožeča stranka poudarja, da je gotovo res, da v zadevah T‑81/03 in T‑82/03 ni v roku predložila figurativnega znaka, s katerim se je izvedla druga javnomnenjska raziskava v letu 1999, vendar pa ga je morala v predlogih z dne 27. septembra 2000 pred oddelki za ugovore opisati, tako da med strankami glede tega vprašanja ni bilo nikakršnega dvoma. Intervenientka je med drugim zelo dobro razumela vsebino in temelj te raziskave in ni izpodbijala njenih rezultatov, saj se je zadovoljila samo s sklicevanjem na dejstvo, da se omejuje na Nemčijo. V zadevi T‑103/03, za katero je bil znak iz raziskave predložen v roku, tožeča stranka trdi, da je odbor za pritožbe s tem, da je zavrnil upoštevanje rezultata omenjene raziskave z obrazložitvijo, da se ne dotika vprašanja odziva javnosti na znak z besedno sestavino „venado especial“, napačno uporabil pravo. Končno tožeča stranka poudarja, da je znak z jelenjo glavo brez križa iz raziskave prijavljen kot nacionalna znamka v Nemčiji in kot mednarodna znamka.
47 UUNT meni, da so odločitve oddelkov za ugovore in odločitev tretjega odbora za pritožbe v zadevi R 213/2001‑3 v sedanjih zadevah pravilno razložile sodna merila, ki se uporabljajo pri določitvi obstoja ali neobstoja verjetnosti zmede med spornimi figurativnimi znamkami.
48 Prvič, glede na to, da je prejšnja znamka skupnostna prijava, UUNT poudarja, da je upoštevna javnost v obravnavani zadevi potrošnik Skupnosti. Vendar pa naj bi na podlagi sodne prakse za zavrnitev prijave zaradi načela enotnosti znamke Skupnosti zadostoval obstoj verjetnosti zmede v delu Skupnosti. Obstoj verjetnosti zmede na španskem ozemlju naj bi zato zadostoval za zavrnitev izpodbijanih prijav za registracijo v celoti.
49 Drugič, UUNT nadaljuje s primerjavo označenih proizvodov nasprotujočih si znamk in soglaša z mnenjem, ki ga je podala tožeča stranka med postopkom pred UUNT, da naj ne bi bilo mogoče upoštevati različnih uporab, ki jih je intervenientka dokazala, saj označeni proizvodi prijavljenih znamk – torej „rum, likerji iz ruma in konjaki“ – spadajo v razred 33 in so del splošnejšega izraza „alkoholne pijače“, za katere je prejšnja znamka registrirana. Ravno tako so lahko označene „mineralne vode in sodavice ter druge brezalkoholne pijače; sadne pijače in sadni sokovi; sirupi in drugi pripravki za proizvodnjo pijač“ prijavljenih znamk, ki spadajo v razred 32, kot del splošnejše kategorije „brezalkoholne pijače“, ki je zajeta s prejšnjo znamko. V tem primeru gre zato za enake proizvode.
50 „Sirupi in drugi pripravki za proizvodnjo pijač“ prijavljenih znamk, ki spadajo v razred 32, naj bi bili zelo podobni brezalkoholnim pijačam, zajetim v prejšnji znamki, saj imata obe kategoriji proizvodov enak namen in neposredno konkurirata na trgu. Glede na to UUNT poudarja, da lahko proizvajalci brezalkoholnih pijač prodajajo svoje proizvode bodisi kot končne proizvode, pripravljene za uporabo, bodisi kot prašek ali tekočino (sirupi in pripravki za pripravo pijač), ki jim je treba dodati navadno ali mineralno vodo. V zadnjem primeru naj bi nastala brezalkoholna pijača, ki naj se večinoma nikakor ne bi razlikovala od proizvoda, pripravljenega za uporabo.
51 UUNT sklene s tem, da je odbor za pritožbe pravilno menil, da med nekaterimi spornimi proizvodi obstaja enakost, in dodaja, da drugi proizvodi, ki jih odbor ni štel za enake, kažejo visoko stopnjo podobnosti. Ravno tako ugotavlja, da so sporni proizvodi izdelki tekoče potrošnje.
52 Tretjič, glede primerjave med nasprotujočimi si znaki UUNT poudarja, da imajo na vidni ravni tako prejšnja znamka kakor prijavljene znamke figurativne sestavine, ki vsebujejo predvsem upodobitev jelenje glave od spredaj, vrisane v krog. Razlikujejo se v stilu upodobitve, v velikosti prikazanega dela glave, v obstoju križa, obkroženega s sijajem med rogovi, v prejšnji znamki, v dodatku besedne sestavine v prijavljenih znamkah, torej „venado“ ali „venado especial“, in v prijavljenih znamkah v zadevah T‑81/03 in T‑103/03 v pravokotnem okviru, v katerega so vrisane prijavljene znamke.
53 UUNT meni, da je kljub besedni sestavini „venado“ ali „venado especial“ pri prijavljenih znamkah na vidni ravni njihova figurativna sestavina zaradi postavitve, očitnega videza in velikosti dojeta kot prevladujoča. Poleg tega naj bi bil vnos znamke v pravokotnik v obliki nalepke, kot je v prijavljenih znamkah v zadevah T‑81/03 in T‑103/03, v panogi pijač ustaljen. Glede prejšnje znamke UUNT meni, da naj križ, obkrožen s sijajem, čeprav jasno viden, glede na predstavitev živalske glave ne bi zavzemal prevladujočega položaja.
54 Na glasovni ravni UUNT ugotavlja, da so prejšnje znamke izključno figurativne. Zato se jih bo morebiti ustno priklicalo v spomin z opisom risbe sogovorniku, da bo ta lahko prepoznal zadevni znak. Tako ni mogoče izključiti tega, da bo španska javnost namigovala na prejšnje znamke, ko se bo sklicevala na narisano žival, torej na „venado“ (jelena). Na prijavljene znamke se bo ustno sklicevalo z besedami, ki jih vsebujejo, torej „venado“ in „venado especial“.
55 Na pojmovni ravni UUNT ugotavlja, da za španskega potrošnika beseda „venado“ označuje žival, katere značilnosti se ujemajo s tisto, ki je v figurativni sestavini. Pri celovitem vtisu prijavljenih znamk španska javnost naj ne bi dojela tega izraza kot samostojne sestavine, ampak naj bi ga videla kot jasno povezanega s figurativno sestavino, ki naj bi imela pomembno vlogo, ker edina besedna sestavina pri prijavljenih znamkah označuje žival. Iz tega sledi, da ima figurativna sestavina pri dojemanju španskega potrošnika prijavljenih znamk odločilen pomen.
56 Ob upoštevanju teh stališč UUNT meni, da je treba v okviru celovite presoje verjetnosti zmede v obravnavani zadevi upoštevati tole: prvič, figurativno sestavino pri prijavljenih znamkah, ki naj bi bila dojeta kot tista, ki pritegne pozornost potrošnika, pri čemer križ, obkrožen s sijajem, pri prejšnji znamki naj ne bi bil prevladujoča sestavina pri celovitem vtisu te znamke; drugič, besedni sestavini „venado“ ali „venado especial“ pri prijavljenih znamkah, ki naj bi ju španska javnost dojemala kot tesno povezani s figurativno sestavino teh znamk, saj naj bi šlo za izraza, s katerima se predstavljena žival označi; tretjič, dejstvo, da naj bi imeli sporni znaki glede sestavine, ki pritegne potrošnikovo pozornost, skupno idejo, ki je predstavljena z njihovimi figurativnimi sestavinami, torej jelenjo glavo od spredaj, vrisano v krog, ki naj bi imela kot takšna običajni razlikovalni učinek; četrtič, dejstvo, da naj bi bili sporni proizvodi enaki ali zelo podobni in da izdelkom tekoče potrošnje povprečni potrošnik med nakupovanjem naj ne bi posvečal posebne pozornosti.
57 V zaključku – enako kot oddelki za ugovore in drugače, kot je presodil odbor za pritožbe v izpodbijanih odločbah – UUNT meni, da če zadevna javnost pri figurativni sestavini v prijavljenih znamkah ne vidi posebnega smisla v besedi „venado“, potem glede na jasno povezanost sestavin v prijavljenih znamkah na pojmovni ravni obstaja verjetnost zmede med spornimi znaki.
58 UUNT šele podredno predlaga zavrnitev tožbe, in sicer če Sodišče prve stopnje potrdi obrazložitev odbora za pritožbe glede neobstoja verjetnosti zmede med spornimi znaki.
59 Nazadnje, glede upoštevanja dveh javnomnenjskih raziskav, ki ju je opravila tožeča stranka, da bi dokazala prepoznavnost prejšnjih znamk v Nemčiji, se UUNT v zadevah T‑81/03 in T‑82/03 pridružuje stališču odbora za pritožbe in oddelkov za ugovore, da se prvi dokument ne upošteva in da drugi zaradi nepopolne predložitve v predvidenem roku ni veljaven. Nasprotno pa v zadevi T‑103/03 UUNT meni, da mora Sodišče prve stopnje upoštevati raziskavo, opravljeno v Nemčiji leta 1999 (glej točko 12), če ugotovi neobstoj zmede med nasprotujočimi si znamkami na španskem ozemlju, ker je bila v celoti predložena v predvidenem roku.
60 Prvič, intervenientka zavrača trditev tožeče stranke, da ker so prejšnje znamke izključno figurativne, bi bilo v tem primeru treba narediti primerjavo brez besedne sestavine v prijavljenih znamkah. Po mnenju intervenientke pristop, ki popolnoma prezre besedne sestavine, ne priznava celovite primerjave znamk, ki upošteva njihove razlikovalne in prevladujoče sestavine, ki jih zahteva sodna praksa.
61 Intervenientka ne meni, da je odbor za pritožbe dal prevelik pomen besedam „venado“ ali „venado especial“. Po eni strani naj bi bile te sestavine – ki zavzemajo tretjino prijavljenih znamk in se pojavijo z velikimi, okrepljenimi črkami in pri prijavljenih znamkah v zadevah T‑81/03 in T‑103/03 v rdeči barvi – poudarjene tako, da bodo odločilno pritegnile pozornost potrošnika. Po drugi strani je razlikovalni učinek prejšnje znamke oslabljen zaradi obstoja več znamk z upodobitvami jelenjih glav ali teles, ki se uporabljajo za pijače. Samo eno podjetje si zato ne more prilastiti podobe jelena, saj jo je treba obravnavati kot sestavni del vsakdanje uporabe, sicer bi temu podjetju bila priznana neobičajna prednost. Ker je zato ta podoba manj pomembna za primerjavo, je naj ne bi bilo mogoče obravnavati kot prevladujoče sestavine prijavljenih znamk.
62 Intervenientka ravno tako zanika obstoj glasovne enakosti med nasprotujočimi si znamkami. Navaja, da bo povprečni potrošnik pri povpraševanju po proizvodih vedno uporabil izraza „venado“ ali „venado especial“, neodvisno od podob na steklenicah. Glede proizvodov tožeče stranke intervenientka meni, da jih bo povprečni nemški potrošnik zaradi prepoznavnosti znamke z jelenjo glavo od tožeče stranke vedno zahteval z uporabo imena „Mast-Jägermeister“, kar je tožeča stranka pokazala z raziskavo, predloženo UUNT. Intervenientke ne zanima, kako bodo španski potrošniki imenovali znamko tožeče stranke, vendar pa meni, da bodo verjetno tudi oni uporabljali ime „Mast-Jägermeister“ ali pa bodo v primeru sklicevanja na risbo uporabljali besedno zvezo „cabeza de ciervo“ ali izraz „ciervo“, ki je v španskem jeziku bolj vsakdanji kot „venado“.
63 Glede drugih držav intervenientka meni, da izraza „venado“ ali „venado especial“ povprečni potrošnik ne bo razumel in ne bosta povezana z jelenjo podobo. Prijavljene znamke naj bi se zato v teh državah obravnavale kot domišljijske. Intervenientka poleg tega navaja, da je pri UUNT registrirala besedno znamko VENADO, ne da bi tožeča stranka temu nasprotovala. Ta tudi ni nasprotovala več besednim in figurativnim znamkam z istim izrazom in podobo jelenje glave, ki jih je registrirala intervenientka v Španiji, kot bi se moralo zgoditi, če bi bila verjetnost zmede omejena na ozemlje njene države.
64 Intervenientka meni, da so na vidni ravni med prejšnjo znamko in prijavljenimi znamkami nesporne razlike, ki so poudarjene v izpodbijanih odločbah. Med drugim trdi, da besedna sestavina prijavljenih znamk pridobi pomen pri primerjavi, če se upošteva omejen razlikovalni učinek predstavitve jelenje glave. Besedna sestavina „venado“ ali „venado especial“ naj bi bila poudarjena z velikimi barvnimi črkami, tako da bi lahko pritegnila pozornost potrošnika celo bolj od risbe.
65 Po mnenju intervenientke je izključeno, da bi potrošniki obravnavali prijavljene znamke kot posodobljene različice prejšnje znamke, saj prijavljene znamke ne vsebujejo križa svetega Huberta, ki ga tožeča stranka obravnava kot jasno poudarjeno sestavino prejšnje znamke, ampak ti razumejo novo sestavino in značilnost, torej izraza „venado“ ali „venado especial“. Na splošno intervenientka opaža, da posodobljene različice znamk vključujejo najbolj značilne sestavine teh in možne nove sestavine, ki so vnešene, po navadi ne zbujajo posebne pozornosti. Končno je dejstvo, na katero se sklicuje tožeča stranka, da je tudi intervenientka prenovila svoje znamke, v celoti neupoštevno pri presoji verjetnosti zmede med nasprotujočimi si znamkami.
66 Na pojmovni ravni se intervenientka strinja s stališčem odbora za pritožbe, da pojmovna enakost ne obstaja, zlasti če se upošteva, da prejšnja znamka vsebuje dodatno sestavino, torej križ svetega Huberta, nasprotno pa prijavljene znamke vsebujejo izraza „venado“ ali „venado especial“.
67 Intervenientka poudarja, da kljub obstoju nekaj pojmovne podobnosti med nasprotujočimi si znamkami, je iz zgoraj v točki 43 navedene sodbe SABEL razvidno, da lahko ta podobnost povzroči verjetnost zmede samo, če ima znamka, s katero se nasprotuje, posebni razlikovalni učinek, bodisi sama po sebi bodisi zaradi prepoznavnosti v javnosti. Vendar prejšnja znamka nima takšnega učinka. Po eni strani naj bi bil njen razlikovalni učinek bistveno omejen zaradi obstoja drugih znamk, ki se nanašajo na enake proizvode in vsebujejo upodobitve srnjadi ali jelenov, kot je to prikazala intervenientka pred odborom za pritožbe, ne da bi ji tožeča stranka nasprotovala. Po drugi strani pa prepoznavnost prejšnje znamke naj ne bi bila dokazana, saj sta bili javnomnenjski raziskavi, ki ju je predložila tožeča stranka, zavrnjeni.
68 V vsakem primeru intervenientka opominja, da je raziskava, opravljena v letu 1999, temeljila na predstavitvi jelenje glave brez križa, in ne na prejšnji znamki. Bilo bi neupoštevno, da bi se omenjena predstavitev ravno tako registrirala kot znamka v imenu tožeče stranke, saj se na to znamko, ki ni bila uporabljena kot podlaga za ugovore tožeče stranke ali se nanjo ni sklicevalo pred odborom za pritožbe, na podlagi sodne prakse ni mogoče prvič sklicevati pred Sodiščem prve stopnje.
69 Intervenientka meni, da je odbor za pritožbe z upoštevanjem razlik med spornimi znamkami in neobstoja posebnega razlikovalnega učinka prejšnjih znamk pravilno presodil, da v obravnavani zadevi ne obstaja verjetnost zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94.
Presoja Sodišča prve stopnje
70 Na podlagi člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 se ob ugovoru imetnika prejšnje znamke znamka, za katero je vložena prijava, ne registrira če „zaradi enakosti ali podobnosti s prejšnjo znamko in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, ki jih označujejo znamke, obstaja verjetnost zmede v javnosti na ozemlju, na katerem je varovana prejšnja znamka; verjetnost zmede zajema verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko“.
71 V skladu z ustaljeno sodno prakso obstaja verjetnost zmede, ko lahko javnost verjame, da zadevni proizvodi ali storitve izhajajo iz istega podjetja ali morebiti iz ekonomsko povezanih podjetij (sodba Sodišča prve stopnje z dne 23. oktobra 2002 v zadevi Oberhauser proti UUNT – Petit Liberto (Fifties), T‑104/01, Recueil, str. II‑4359, točka 25; enako glej po analogiji sodbi Sodišča z dne 29. septembra 1998 v zadevi Canon, C‑39/97, Recueil, str. I‑5507, točka 29, in z dne 22. junija 1999 v zadevi Lloyd Schuhfabrik Meyer, C‑342/97, Recueil, str. I‑3819, točka 17).
72 Po tej sodni praksi je treba verjetnost zmede v javnosti presojati celovito, ob upoštevanju vseh upoštevnih dejavnikov v obravnavani zadevi (glej po analogiji zgoraj v točki 43 navedeno sodbo SABEL, točka 22; zgoraj v točki 71 navedeno sodbo Canon, točka 16; zgoraj v točki 71 navedeno sodbo Lloyd Schuhfabrik Meyer, točka 18, in zgoraj v točki 71 navedeno sodbo Fifties, točka 26).
73 Ta celovita presoja verjetnosti zmede mora glede vidne, glasovne ali pojmovne podobnosti zadevnih znamk temeljiti na celotnem vtisu znamk, upoštevajoč zlasti njihove razlikovalne in prevladujoče sestavine. V tem smislu naj ne bi bilo izključeno, da bi pojmovna podobnost, ki je posledica dejstva, da znamki uporabljata podobi, ki se ujemata v pomenski vsebini, lahko povzročila verjetnost zmede, če ima prejšnja znamka posebni razlikovalni učinek, bodisi sama po sebi bodisi zaradi prepoznavnosti v javnosti (glej po analogiji zgoraj v točki 43 navedeno sodbo SABEL, točki 23 in 24).
74 Poleg tega celovita presoja zajema določeno soodvisnost med upoštevanimi dejavniki in predvsem podobnost znamk in podobnost označenih proizvodov ali storitev. Tako se lahko nizka stopnja podobnosti med označenimi proizvodi in storitvami izravna z visoko stopnjo podobnosti med znamkami in obratno (glej po analogiji zgoraj v točki 71 navedeno sodbo Canon, točka 17; zgoraj v točki 71 navedeno sodbo Lloyd Schuhfabrik Meyer, točka 19, in zgoraj v točki 71 navedeno sodbo Fifties, točka 27).
75 Ravno tako je treba poudariti, da je vtis o znamkah, ki ga ima povprečni potrošnik glede zadevnih proizvodov in storitev, zelo pomemben pri celoviti presoji verjetnosti zmede. Povprečni potrošnik navadno dojame znamko kot celoto in se ne spušča v preverjanje njenih različnih podrobnosti (zgoraj v točki 71 navedena sodba Sodišča prve stopnje Fifties, točka 28, in sodba z dne 3. marca 2004 v zadevi Mülhens proti UUNT – Zirh International (ZIRH), T‑355/02, Recueil, str. II‑791, točka 41; glej po analogiji zgoraj v točki 43 navedeno sodbo SABEL, točka 23, in zgoraj v točki 71 navedeno sodbo Lloyd Schuhfabrik Meyer, točka 25). Povprečni potrošnik zadevnih proizvodov se za namene celovite presoje obravnava kot normalno obveščen in razumno pozoren in preudaren. Treba je upoštevati, da ima povprečni potrošnik le redko možnost neposredne primerjave različnih znamk, ampak mora zaupati njihovim nepopolnim podobam, ki jih je ohranil v spominu. Ravno tako je treba upoštevati dejstvo, da se pozornost povprečnega potrošnika lahko spreminja glede na kategorijo zadevnih proizvodov in storitev (glej po analogiji zgoraj v točki 71 navedeno sodbo Lloyd Schuhfabrik Meyer, točka 26, in zgoraj v točki 71 navedeno sodbo Fifties, točka 28).
76 Ob tem iz enotnosti znamke Skupnosti, določene v členu 1(2) Uredbe št. 40/94, izhaja, da je prejšnja znamka Skupnosti enako zavarovana v vseh državah članicah. Torej prejšnje znamke onemogočajo vsako prijavo naknadnih znamk, ki bi posegale v njihovo zavarovanje, tudi če samo glede dojemanja potrošnikov v delu Skupnosti. Iz tega sledi, da se načelo v členu 7(2) Uredbe št. 40/94, na podlagi katerega obstoj absolutnega razloga za zavrnitev samo v delu Skupnosti zadostuje za zavrnitev registracije znamke, po analogiji uporablja tudi pri relativnem razlogu za zavrnitev v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 (sodba Sodišča prve stopnje z dne 23. oktobra 2002 v zadevi Matratzen Concord proti UUNT – Hukla Germany (MATRATZEN), T‑6/01, Recueil, str. II‑4335, točka 59; zgoraj v točki 75 navedena sodba ZIRH, točki 35 in 36; sodbi z dne 6. oktobra 2004 v združenih zadevah New Look proti UUNT – Naulover (NLSPORT, NLJEANS, NLACTIVE in NLCollection), od T‑117/03 do T‑119/03 in T‑171/03, ZOdl., str. II‑3475, točka 34, in z dne 1. marca 2005 v zadevi Fusco proti UUNT – Fusco International (ENZO FUSCO), T‑185/03, ZOdl., str. II‑715, točka 33).
77 Končno je treba opozoriti, da se zakonitost odločb odborov za pritožbe presoja samo na podlagi Uredbe št. 40/94, kot jo razlaga sodišče Skupnosti, in ne na podlagi morebitne predhodne prakse odločanja UUNT (sodbe Sodišča prve stopnje z dne 5. decembra 2002 v zadevi Sykes Enterprises proti UUNT (REAL PEOPLE, REAL SOLUTIONS), T‑130/01, Recueil, str. II‑5179, točka 31; z dne 3. julija 2003 v zadevi Alejandro proti UUNT – Anheuser-Busch (BUDMEN), T‑129/01, Recueil, str. II‑2251, točka 61, in z dne 6. julija 2004 v zadevi Grupo El Prado Cervera proti UUNT − Héritiers Debuschewitz (CHUFAFIT), T‑117/02, ZOdl., str. II‑2073, točka 57).
78 Ob upoštevanju predhodnih stališč je torej treba opraviti primerjavo po eni strani med zadevnimi proizvodi in po drugi strani med nasprotujočimi si znaki. Glede na to je treba natančno določiti, da odločbe oddelkov za ugovore in odbora za pritožbe, na katere se sklicujeta tožeča stranka in UUNT (glej zlasti točki 45 in 47) in ki se nanašajo na verjetnost zmede med drugimi intervenientkinimi prijavljenimi znamkami in prejšnjo znamko, niso upoštevne za to analizo, kakor hitro se z njimi pokaže samo neka praksa odločanja UUNT, ki je Sodišče prve stopnje glede na sodno prakso, navedeno v prejšnji točki, ne more upoštevati.
Prejšnje znamke v zadevi T-103/03
79 V podporo svojemu ugovoru, ki je predmet postopka v zadevi T‑103/03, se je tožeča stranka sklicevala na v točkah 5 in 9 omenjeni znamki Skupnosti. Vendar pa je treba ugotoviti, da je druga prejšnja znamka podobna nalepki, katere glavna sestavina je upodobitev jelenje glave, ki je enaka tisti v prejšnji znamki. Dodajo se ji druge sestavine, zlasti oznaka „jägermeister“ za zadevni proizvod, ime in naslov tožeče stranke in navodila v angleškem jeziku o pripravi proizvoda („serve cold – keep on ice“).
80 V teh okoliščinah sta tako oddelek za ugovore kot odbor za pritožbe pravilno osredotočila analizo na verjetnost zmede med prijavljeno znamko v tej zadevi in prejšnjo znamko. Če se ugotovi, da obstaja verjetnost zmede med prijavljeno znamko v tej zadevi in prejšnjo znamko, naj ne bi bilo namreč treba upoštevati druge prejšnje znamke. Enako, če se ugotovi neobstoj take verjetnosti, bo ta ugotovitev veljala a fortiori za drugo prejšnjo znamko, ki vsebuje razen podobe jelenje glave v prejšnji znamki tudi dodatne sestavine, omenjene v prejšnji točki, zaradi katerih se še bolj razlikuje od prijavljene znamke v tej zadevi. Prav tako je v zvezi s tem treba poudariti, da je tožeča stranka v tožbi v zadevi T‑103/03 sama osredotočila analizo na podobnosti med prijavljeno znamko in prejšnjo znamko.
81 Zato bo Sodišče prve stopnje glede nasprotnih znakov v zadevi T‑103/03 osredotočilo analizo na verjetnost zmede med prijavljeno znamko v tej zadevi in prejšnjo znamko.
Upoštevna javnost
82 Poudariti je treba, da prijavljene znamke označujejo pijače, alkoholne in brezalkoholne. Taki proizvodi so ravno tako med proizvodi prejšnje znamke. Ker so alkoholne in brezalkoholne pijače izdelki tekoče potrošnje, je pravilno, da se je v izpodbijanih odločbah štelo, da upoštevno javnost tvori splošna javnost, se pravi povprečni potrošnik.
83 Ker je prejšnja znamka znamka Skupnosti, je poleg tega upoštevno ozemlje za analizo verjetnosti zmede celotno ozemlje Evropske unije. Vendar pa je ugotovljeno, da sta izraza „venado“ in „venado especial“, ki sestavljata prijavljene znamke, španske besede, katerih pomen bo dojel samo povprečni španski potrošnik. Presoja verjetnosti zmede v Španiji med prijavljenimi znamkami in prejšnjo znamko ima tako poseben pomen v sedanjih zadevah. Če se izkaže, da v Španiji ne obstaja verjetnost zmede med prijavljenimi znamkami in prejšnjo znamko, bo namreč v drugih državah članicah za povprečnega potrošnika, ki ne bo razumel pomena zgoraj omenjenih besednih sestavin prijavljenih znamk, ta ugotovitev veljavna a fortiori. Nasprotno, v skladu z navedeno sodno prakso v točki 76 je obstoj verjetnosti zmede med nasprotujočimi si znamkami v Španiji zadosten razlog za zavrnitev zadevnih prijav za registracijo, ne da bi bilo treba preveriti, ali taka verjetnost obstaja tudi drugod v Evropski uniji.
84 Iz tega je razvidno, da je treba začeti analizo verjetnosti zmede s preizkusom dojemanja nasprotujočih si znamk pri španski javnosti.
Primerjava proizvodov
85 Ne da bi stranke temu nasprotovale, je odbor za pritožbe menil, da so nekateri označeni proizvodi nasprotujočih si znamk enaki. To velja za „mineralne vode in sodavico ter druge brezalkoholne pijače; sadne pijače in sadne sokove; sirupe in druge pripravke za proizvodnjo pijač“, ki spadajo v razred 32 in so označeni s prijavljenimi znamkami ter so brezalkoholne pijače, torej enake „brezalkoholnim pijačam“ istega razreda, ki jih označuje prejšnja znamka. Enako velja za „rum, rumove likerje in konjake“, ki spadajo v razred 33 in so označeni s prijavljeno znamko, ki so enaki „alkoholnim pijačam“ istega razreda, ki jih označuje prejšnja znamka (izpodbijane odločbe v zadevah T‑81/03 in T‑103/03, točka 23; izpodbijana odločba v zadevi T‑82/03, točka 20).
86 Odbor za pritožbe se ni izrecno opredelil glede primerjave drugih označenih proizvodov prijavljenih znamk, ki spadajo v razred 32, torej „sirupi in drugi pripravki za proizvodnjo pijač“, s proizvodi, zajetimi v prejšnji znamki. Odbor za pritožbe pa ni podvomil v presojo oddelkov za ugovore, da so omenjeni proizvodi, označeni s prijavljenimi znamkami, in brezalkoholne pijače, ki spadajo v isti razred 32 in jih zajema prejšnja znamka, podobni. Tožeča stranka in UUNT se strinjata glede dejstva, da so ti proizvodi zelo podobni, medtem ko se intervenientka v odgovoru ni izrekla o tem vprašanju. Vendar pa je med obravnavo priznala, da so omenjeni proizvodi podobni. Treba je ugotoviti, da so si namreč zadevni proizvodi zelo podobni, saj zadostuje, kot poudarja UUNT, da se označenim proizvodom prijavljenih znamk doda navadna ali mineralna voda, da postanejo brezalkoholne pijače, pripravljene za uporabo, in omenjeni proizvodi imajo tako enak namen in si neposredno konkurirajo na trgu.
87 Skleniti je torej treba, da so v velikem delu označeni proizvodi nasprotujočih si znamk enaki in v ostalem zelo podobni.
Primerjava znakov
88 Odbor za pritožbe je v izpodbijanih odločbah ugotovil neobstoj verjetnosti zmede med prijavljenimi znamkami in prejšnjo znamko v katerem koli delu Skupnosti, in to kljub enakosti nekaterih označenih proizvodov zadevnih znamk in obstoju „očitnih podobnosti“ med njimi. Ta ugotovitev temelji na nekaterih „jasnih in osupljivih“ razlikah med nasprotujočimi si figurativnimi znaki, kot so v prijavljenih znamkah neobstoj križa svetega Huberta, obkroženega s sijajem, ki „tekmuje“ z jelenjo glavo in priteguje potrošnikovo pozornost, na razlikah v obeh upodobitvah jelenjih glav in na prisotnosti barvne in stilizirane besedne sestavine („venado“ ali „venado especial“). Glede na te razlike je odbor za pritožbe menil, da je treba nasprotujoče si znamke obravnavati, kot da so vidno različne (izpodbijana odločba v zadevi T‑81/03, točke 25, 26, 28 in 34; izpodbijana odločba v zadevi T‑82/03, točke 22, 23, 25 in 30; izpodbijana odločba v zadevi T‑103/03, točke 25, 26 in 31).
89 Tudi glasovno se zadevne znamke razlikujejo, saj samo prijavljene znamke vsebujejo besedno sestavino. V izpodbijanih odločbah v zadevah T‑81/03 in T‑82/03 je odbor za pritožbe med drugim menil, da so oddelki za ugovore napačno obravnavali, da se v Španiji besedna sestavina prijavljenih znamk povezuje s figurativno sestavino znakov. Odbor za pritožbe, ki se opira na iste trditve, ki jih je predložila tožeča stranka oddelkom za ugovore, je v zvezi s tem menil, da je verjetneje, da se prejšnja znamka glasovno dojame tako, kakor da se nanaša na izraz in torej na znamko Jägermeister „kot na znamko ‚cerf‘ ali ‚VENADO‘“ (izpodbijana odločba v zadevi T‑81/03, točki 28 in 34; izpodbijana odločba v zadevi T‑82/03, točki 25 in 30; izpodbijana odločba v zadevi T‑103/03, točki 26 in 31).
90 Odbor za pritožbe je ravno tako menil, da med nasprotujočimi si znamkami ni velike pojmovne podobnosti. Čeprav bi se koncept, ki jih povezuje, lahko opisal kot jelenja glava, se namreč zaradi drugih sestavin, kot sta križ svetega Huberta prejšnje znamke in besedna sestavina „venado“ ali „venado especial“, te prijavljene znamke pojmovno ločijo (izpodbijana odločba v zadevi T‑81/03, točka 34; izpodbijana odločba v zadevi T‑82/03, točka 30; izpodbijana odločba v zadevi T‑103/03, točka 31).
91 Po opravljenih primerjavah je odbor za pritožbe menil, da je razlikovalni učinek motiva z jelenom ali jelenjo glavo glede na njegovo pogosto uporabo pri označitvi izbire pijač zmanjšan, kot se to potrjuje z osmimi registracijami znamke, na katere se sklicuje intervenientka, in opravljeno raziskavo odbora za pritožbe v registru znamk v Združenem kraljestvu (izpodbijana odločba v zadevi T‑81/03, točki 27 in 34; izpodbijana odločba v zadevi T‑82/03, točki 24 in 30; izpodbijana odločba v zadevi T‑103/03, točka 32).
92 Sodišče prve stopnje glede vidne primerjave poudarja, da imajo prijavljene in prejšnje znamke figurativne sestavine, ki zajemajo zlasti upodobitev jelenje glave od spredaj in vrisane v krog. Zaradi zelo očitnega videza in velikosti ima ta skupna figurativna sestavina v nasprotujočih si znakih prevladujoč položaj. O tej ugotovitvi se ne podvomi niti zaradi abstraktnejšega in obarvanega stila te figurativne sestavine prijavljenih znamk niti zaradi nazobčanega obrisa kroga, v katerega je omenjena sestavina vrisana. Besedne sestavine prijavljenih znamk, vnos dveh od njiju v pravokotni okvir in križ, obkrožen s sijajem, pri prejšnji znamki, gotovo pomenijo vidne sestavine, na podlagi katerih se na vidni ravni nasprotujoči si znaki razlikujejo. Vendar drugače od skupne figurativne sestavine teh znakov, torej upodobitve jelenje glave od spredaj, vrisane v krog, to niso prevladujoče sestavine. Ob upoštevanju vsega tega in v nasprotju z mnenjem odbora za pritožbe Sodišče prve stopnje meni, da med nasprotujočimi si znamkami obstaja pomembna vidna podobnost.
93 Ravno tako je napačna ugotovitev odbora za pritožbe, da se zadevne znamke tudi z vidika španskih potrošnikov glasovno razlikujejo.
94 Treba je namreč poudariti, da je prejšnja znamka izključno figurativna. Vse tri prijavljene znamke vsebujejo besedo „venado“, ki jo bo španski potrošnik gotovo povezoval s figurativnim delom teh znamk. Že zaradi samega pomena bil lahko ta potrošnik povezal besedo tudi s prejšnjo znamko ali pa jo uporabil za opis, ker ne vsebuje besedne sestavine. Oddelki za ugovore so predvsem zato ugotovili glasovno enakost ali podobnost med nasprotujočimi si znaki v Španiji.
95 To ugotovitev je odbor za pritožbe ob upoštevanju zlasti neobstoja izrecno poudarjene besedne sestavine pri prejšnji znamki, ki je prisoten pri prijavljenih znamkah („venado“, „venado especial“), v izpodbijanih odločbah zavrnil. V izpodbijanih odločbah v zadevah T‑81/03 in T‑82/03 se je odbor za pritožbe ravno tako oprl na trditev, ki jo je predložila sama tožeča stranka, da je verjetneje, da se bo tudi v Španiji prejšnja znamka dojela, kot da se nanaša na znamko Jägermeister, kot pa na znamko „cerf ali VENADO“.
96 Ta stališča niso utemeljena. Treba je spomniti v zvezi s tem, da se izraz „jägermeister“ ne pojavlja v prejšnji znamki, ampak samo v drugi prejšnji znamki, na katero se tožeča stranka ni sklicevala v podporo svojim ugovorom, ki so predmet postopka v zadevah T‑81/03 et T‑82/03. V teh okoliščinah ni veljavnega razloga, iz katerega bi španski potrošnik glasovno prej povezal prejšnjo znamko z izrazom „jägermeister“ kot z izrazoma „cerf“ ali „venado“, ki ustrezata prevladujoči figurativni sestavini prejšnje znamke. Drugače bi bilo le, če bi bilo ugotovljeno, da prejšnja znamka uživa ugled v Španiji. Trditve tožeče stranke pred oddelki za ugovore, na katere se sklicuje odbor za pritožbe, so usmerjene k ugotovitvi obstoja takega ugleda, zlasti v Nemčiji in drugih državah Evropske unije, vključno s Španijo, in ne k ugotovitvi glasovnih razlik med nasprotujočimi si znamkami, kot je to napačno navedel odbor za pritožbe. Vendar je treba najprej ugotoviti, da tožeča stranka ni predložila nobenega dokaza za ugotovitev ugleda prejšnje znamke v državi članici Evropske unije, ki ni Nemčija. Dalje, odbor za pritožbe ni ugotovil obstoja ugleda prejšnje znamke v Španiji. Končno, tudi tožeča stranka je v tem času opustila omenjeno trditev, saj se v odgovorih sklicuje samo na ugled prejšnje znamke v Nemčiji in je med obravnavo potrdila, da ni navajala ugleda te znamke v Španiji.
97 V vsakem primeru, samo dejstvo, da španski potrošnik pozna ime Jägermeister kot proizvod tožeče stranke, mu ne more preprečiti, da ne bi mislil na ta proizvod, ko sliši za alkoholno pijačo „venado“, izraz, ki ga lahko dojame bolj kot sklicevanje na podobo iz prejšnje znamke kot na ime drugega proizvoda. To je toliko verjetneje, ker špansko govorečemu izgovarjava izraza „jägermeister“ ni očitna, zaradi česar je v tej državi verjetneje, da se opis prejšnje znamke nanaša na proizvod tožeče stranke.
98 O predhodnih stališčih ni mogoče podvomiti na podlagi trditve intervenientke, da bo španski potrošnik pri sklicevanju na žival v prejšnji znamki bolj uporabljal izraz „ciervo“, ki je v španskem jeziku domnevno pogostejši od izraza „venado“. Tudi če se to predvideva, pa intervenientka ne izpodbija, da tudi izraz „venado“ opisuje žival, ki je predstavljena v prejšnji znamki. Torej lahko tudi ta izraz potrošnika pripelje do tega, da bo mislil na to slednjo znamko.
99 Pridevnik „especial“, ki je dodan izrazu „venado“ v prijavljeni znamki v zadevi T‑103/03, v tej ne more pripeljati do drugačne ugotovitve. Gotovo je namreč, da bo španski potrošnik obravnaval ta pridevek kot drugoten in postranski. Prvič se ta pojavi pod izrazom „venado“ in z veliko manjšimi črkami. Drugič pa njegov pomen v španskem jeziku (poseben) povzroči, da bo potrošnik dojel proizvod, ki nosi znamko VENADO ESPECIAL, kot da po lastnostih in kakovosti odstopa od proizvoda znamke VENADO.
100 Na pojmovni ravni je mogoče idejo s figurativno sestavino prijavljenih znamk povzeti, kot da gre za tisto z jelenjo glavo, upodobljeno od spredaj, vrisano v krog ali medaljo. Besedna sestavina v tej ideji omenjenih znamk za španskega potrošnika, ki ne bo izrazov „venado“ ali „venado especial“ dojel samostojno, ampak kot da se neposredno nanašajo na figurativno sestavino, ne spremeni ničesar. Enaka ideja je bistvena pri osnovi prejšnje znamke. Zato je treba ugotoviti, da so na pojmovni ravni nasprotujoče si znamke podobne.
Celovita presoja verjetnosti zmede
101 Glede celovite presoje verjetnosti zmede Sodišče prve stopnje v nasprotju z ugotovitvami v izpodbijanih odločbah meni, da ob upoštevanju dejstva, da so zadevni proizvodi v velikem delu enaki in v ostalem zelo podobni in da za povprečnega španskega potrošnika obstaja vidna, glasovna in pojmovna podobnost med nasprotujočimi si znamkami, razlike, ki se med njimi pojavijo, ne zadostujejo za izključitev obstoja verjetnosti zmede pri dojemanju zgoraj navedene upoštevne javnosti.
102 Še posebej vidne razlike med znaki same ne zadoščajo za izognitev kakršni koli verjetnosti zmede v javnosti.
103 Prvič, povprečnega potrošnika, ki v spominu ohrani samo nepopolno podobo znamke, ni mogoče obravnavati, kot da se lahko spomni figurativnih podrobnosti zadevnih znakov, kot so bolj ali manj realistične upodobitve jelenje glave, velikost jelenjega rogovja ali navaden oziroma pozlačen krog, v katerega je vrisana živalska glava.
104 Prisotnost barv v prijavljenih znamkah bistveno izgubi pomen pri primerjavi s prejšnjo znamko, ker je zadnja črno-bela. Tako lahko povprečni potrošnik, ko vidi prijavljene znamke, upravičeno verjame, da so samo barvna različica prejšnje znamke.
105 Križa, ki se pojavi med rogovjem v prejšnji znamki, čeprav je jasno viden, španski povprečni potrošnik ne bo dojel kot prevladujoče sestavine, kakor je že bilo poudarjeno (glej točko 92).
106 Pravokotnega okvira v prijavljenih znamkah v zadevah T‑81/03 in T‑103/03 tudi ni mogoče obravnavati kot zadostne razlikovalne sestavine. Kot sta to pravilno navedli tožeča stranka in UUNT, ima ta okvir podredni pomen, ki daje zadevnim znamkam videz nalepke. Ker se pijače pogosto prodajajo v steklenicah, pomeni vnos znamke v pravokotnik v obliki nalepke pogosto prakso v sektorju pijač.
107 Končno, kot je bilo poudarjeno zgoraj, razume povprečni španski potrošnik besedne sestavine („venado“, „venado especial“), ki se pojavijo samo v prijavljenih znamkah, kot da se neposredno nanašajo na figurativne del teh znamk. Zato v Španiji samo te sestavine ne zadostujejo za razlikovanje prijavljenih znamk od prejšnje znamke, saj bo španski potrošnik v prejšnji znamki ravno tako našel podobo živali, ki jo imenuje „venado“.
108 Drugič in še posebej, vidne razlike med zadevnimi znamkami so z enakostjo velikega dela proizvodov in s podobnostjo drugih zadevnih proizvodov ter z glasovno in pojmovno podobnostjo omenjenih znamk pri upoštevni španski javnosti nevtralizirane.
109 O ugotovitvi o obstoju verjetnosti zmede med zadevnimi znamkami v Španiji ni mogoče podvomiti zaradi trditve intervenientke (glej točko 63), da je prijavila izraz „venado“ kot besedno znamko Skupnosti, ne da bi temu tožeča stranka oporekala. Neodvisno od vprašanja dopustnosti tega dejanskega elementa, na katerega se je prvič sklicevalo pred Sodiščem prve stopnje, je dovolj, da se opazi, prvič, da samo dejstvo, da stranka ni nasprotovala registraciji ene znamke, ne preprečuje vložitve ugovora zoper registracijo druge znamke. Drugič in zlasti, ker je glasovna podobnost med nasprotujočimi si znamkami samo ena od sestavin, ki jo je treba upoštevati v okviru celovite presoje verjetnosti zmede med prijavljenimi znamkami in prejšnjo znamko, verjetnost zmede med prijavljenimi znamkami in prejšnjo znamko ni izključena, tudi če se prizna, da takšna verjetnost ne obstaja glede prejšnje znamke in besedne znamke VENADO kljub njuni glasovni podobnosti.
110 Z izpodbijanimi odločbami potrjeno trditev intervenientke o domnevno oslabljenem razlikovalnem učinku podobe jelena ali jelenje glave z obrazložitvijo, da se te podobe pogosto uporabljajo za zavarovanje pijač, je treba ravno tako zavrniti. Neodvisno od vprašanja, ali osem prijav, na katere se sklicujeta intervenientka in naključno opravljena raziskava odbora za pritožbe v registru znamk Združenega kraljestva, zadostuje za takšno ugotovitev, je treba v obravnavani zadevi ugotoviti, da nasprotujočih si znamk ne zbližuje splošnejša ideja jelena ali jelenje glave, ampak natančnejša ideja, ki je v obliki medalje z upodobitvijo jelenje glave od spredaj in vrisane v krog. Samo tri od osmih prijav Skupnosti, na katere se sklicuje intervenientka, pa se približajo tej natančnejši ideji. To so znamke, registrirane s številkami 86439, 164392 in 163311, pri čemer sta zadnji očitno povezani, saj obe označujeta enak proizvod, torej pivo znamke ANTLER. Prijavljena znamka št. 86439 se poleg tega zelo razlikuje od nasprotujočih si znakov v obravnavani zadevi, saj je krog z jelenjo glavo vrisan v dodatni okvir nepravilnega in izmišljenega obrisa, znamka pa vsebuje prevladujočo besedno sestavino, torej besedo „contri“, ki je napisana s sorazmerno večjimi črkami in nima nikakršne pomenske vezi s figurativnim delom znamke. Glede na vse navedeno in ob upoštevanju neobstoja očitne pomenske vezi med jelenom ali jelenjo glavo in pijačami, alkoholnimi ali brezalkoholnimi, Sodišče prve stopnje meni, da ni mogoče zanikati, da ima podoba jelenje glave od spredaj in vrisane v krog vsaj povprečni razlikovalni učinek pri označitvi pijač.
111 Na koncu je treba zavrniti trditev intervenientke o neobstoju posebnega razlikovalnega učinka podobe z jelenjo glavo na podlagi zgoraj v točki 43 navedene sodbe SABEL. V njej je Sodišče presodilo, da preprosto povezovanje med dvema znamkama, kar se lahko zgodi v javnosti zaradi ujemanja njunih pomenskih vsebin, ne zadostuje za ugotovitev obstoja verjetnosti zmede glede dveh znamk, od katerih je bila ena sestavljena iz povezave besede in podobe, medtem ko je drugo sestavljala podoba in ni imela posebne prepoznavnosti v javnosti (zgoraj v točki 43 navedena sodba SABEL, točki 11 in 25). Sodišče je navedlo, da je takšno verjetnost mogoče sprejeti samo, če ima prejšnja znamka posebni razlikovalni učinek, bodisi sama po sebi bodisi zaradi prepoznavnosti v javnosti (zgoraj v točki 43 navedena sodba SABEL, točka 24). Torej je treba v obravnavani zadevi ugotoviti, da besedna sestavina, ki je zajeta v prijavljenih znamkah („venado“ ali „venado especial“), pomeni na ozemlju Španije neposredno referenco na podobo v omenjenih znamkah, medtem ko v zadevi SABEL, navedeni v točki 43, beseda „sabèl“, ki je bila del prijavljene znamke v tej zadevi, ni imela nikakršne pomenske povezave s podobo geparda v skoku, ki jo je spremljala. V zadevi SABEL, navedeni v točki 43, je bilo pomensko ujemanje med figurativnimi deli dveh nasprotujočih se znamk omejeno na dejstvo, da živali v znamkah, gepard in puma, spadata v družino mačjih zveri in sta bili predstavljeni v skoku, značilnem položaju za te živali (sklepni predlogi generalnega pravobranilca F. G. Jacobsa v zgoraj v točki 43 navedeni sodbi SABEL, Recueil, str. I‑6193, točke 3, 4 in 13). Nasprotno, kot je bilo poudarjeno zgoraj, so podobnosti med nasprotujočimi si znaki v teh zadevah številne in presegajo preprosto ujemanje sestavin zaradi narave in so torej ne toliko domišljijske. Zlasti je treba spomniti, da vsi nasprotujoči si znaki vsebujejo delno podobo enake živali (jelena) in da je v vseh primerih prikazan enak del te živali, torej glava z rogovjem in vratom od spredaj ter vrisana v krog.
112 Iz vsega navedenega izhaja, da je treba prvemu tožbenemu razlogu, ki ga navaja tožeča stranka, ugoditi in torej razveljaviti izpodbijane odločbe, ne da bi bilo treba preveriti druge trditve tožeče stranke o tem, da bi upoštevna javnost dojela prijavljene znamke kot novejšo različico prejšnje in v zvezi z domnevnim ugledom zadnje v Nemčiji, niti drugi tožbeni razlog tožeče stranke v zvezi s kršitvijo člena 73 Uredbe št. 40/94.
Stroški
113 V skladu s členom 87(2) Poslovnika se stranki, ki s svojim zahtevkom ni uspela, naloži plačilo stroškov, če so bili priglašeni. Vendar lahko v skladu s tretjim odstavkom, prvi pododstavek, istega člena Sodišče prve stopnje v izjemnih okoliščinah stroške deli.
114 V obravnavani zadevi intervenientka ni uspela, ker je treba v skladu s trditvami tožeče stranke izpodbijane odločbe razveljaviti. Vendar ta ni predlagala, da se plačilo stroškov naloži intervenientki, ampak UUNT.
115 Čeprav je UUNT podprl prvi predlog tožeče stranke, mu je treba naložiti plačilo stroškov, ki jih je ta priglasila, saj je izpodbijane odločbe sprejel njegov odbor za pritožbe (zgoraj v točki 23 navedena sodba BIOMATE, točka 97).
116 Glede novega predloga intervenientke med obravnavo, na podlagi katerega naj se UUNT ob morebitni razveljavitvi izpodbijanih odločb naloži plačilo stroškov, je treba poudariti, da je na podlagi sodne prakse strankam na obravnavi dovoljeno predstaviti predloge o stroških, čeprav tega predhodno niso storile (sodba Sodišča z dne 29. marca 1979 v zadevi NTN Toyo Bearing in drugi proti Svetu, 113/77, Recueil, str. 1185, in sklepni predlogi generalnega pravobranilca J. P. Warnerja v tej zadevi, Recueil, str. 1212, 1274; sodba Sodišča prve stopnje z dne 21. februarja 2006 v zadevi Royal County of Berkshire Polo Club proti UUNT – Polo/Lauren (ROYAL COUNTY OF BERKSHIRE POLO CLUB), T‑214/04, ZOdl., str. II‑239, točka 54). Torej je ta predlog dopusten.
117 Sodišče prve stopnje pa vendar meni, da stališče UUNT glede izpodbijanih odločb njegovega odbora za pritožbe ne pomeni izjemnih okoliščin, ki bi lahko upravičile delitev stroškov v skladu s členom 87(3), prvi pododstavek, Poslovnika. Kot je bilo poudarjeno v točkah od 24 do 29 zgoraj, se namreč od UUNT ne zahteva, da sistematično brani vsako izpodbijano odločbo odbora za pritožbe in ima možnost, da se pridruži predlogu tožeče stranke. Takšno stališče UUNT torej ne more vplivati na legitimno pričakovanje intervenientke. Zgoraj v točki 22 navedena Sodba Vedial proti UUNT, na katero se v tem smislu sklicuje intervenientka, ni upoštevna. V točki 36 te sodbe se je Sodišče sklicevalo le na pričakovanje stranke, ki je uspela pred odborom za pritožbe, glede tega, da se postopek pred Sodiščem prve stopnje nanaša na preverjanje zakonitosti odločbe omenjenega odbora v skladu s členom 63(2) Uredbe št. 40/94. To legitimno pričakovanje v obravnavani zadevi ni bilo kršeno, saj je Sodišče prve stopnje opravilo ta preizkus neodvisno od stališča, ki ga je sprejel UUNT.
Iz teh razlogov je
SODIŠČE PRVE STOPNJE (peti senat)
razsodilo:
1) Odločbe prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 19. decembra 2002 (zadevi R 412/2002‑1 in R 382/2002‑1) in z dne 14. januarja 2003 (zadeva R 407/2002‑1) se razveljavijo.
2) Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) se naloži plačilo stroškov, ki jih je priglasila tožeča stranka.
3) Intervenientka nosi svoje stroške.
Vilaras | Martins Ribeiro | Jürimäe |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 14. decembra 2006.