Language of document :

Tožba, vložena 20. oktobra 2013 – Šumelj in drugi proti Evropski uniji

(Zadeva T-546/13)

Jezik postopka: hrvaščina

Stranke

Tožeče stranke: Ante Šumelj (Zagreb, Hrvaška), Dubravka Bašljan (Zagreb), Đurđica Crnčević (Sv. Ivan Zelina, Hrvaška), Miroslav Lovreković (Križevci, Hrvaška) (zastopnik: Mato Krmek, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska unija

Predlogi

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

z vmesno sodbo ugotovi, da Evropska komisija ni izvedla nadzora nad izpolnjevanjem Pogodbe o pristopu Republike Hrvaške k Evropski uniji v delu, v katerem se nanaša na uvedbo službe javnih izvršiteljev v pravni red Republike Hrvaške v skladu s členom 36 Akta o pristopu (točka 1 Priloge VII),

Evropski uniji zaradi nepogodbene odgovornosti Evropske unije v skladu s členom 340, drugi odstavek, PDEU naloži povračilo (materialne in nematerialne) škode,

Evropski uniji naloži plačilo stroškov v zvezi s tem postopkom,

do pravnomočnosti te vmesne sodbe odloži odločanje o višini tožbenega zahtevka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo te tožbene razloge:

Prvi tožbeni razlog: Evropska komisija je s tem, da ni preprečila odprave zakonov, s katerimi je bila ustanovljena in urejena služba javnih izvršiteljev in ki jih je Republika Hrvaška sprejela med pogajanji o pristopu k Evropski uniji, kršila člen 36 Akta o pristopu (točka 1 Priloge VII), ki je sestavni del Pogodbe o pristopu k Evropski uniji, sklenjene med Republiko Hrvaško in državami članicami Evropske unije (Narodne novine – Međunarodni ugovori, št. 2/12). Člen 36 Akta o pristopu ustvarja obveznost za Komisijo, da spremlja (monitoring) vse zaveze, ki jih je Republika Hrvaška prevzela v pogajanjih o pristopu k Evropski uniji, s tem pa tudi prevzeti pravni obveznosti Republike Hrvaške, da vzpostavi službo javnih izvršiteljev in ustvari vse pogoje, potrebne za popolno vzpostavitev te službe v hrvaškem pravnem redu do 1. januarja 2012.

Drugi tožbeni razlog: Evropska komisija je z navedeno kršitvijo neposredno povzročila škodo tožečim strankam, ki so bile imenovane na mesta javnih izvršiteljev in so legitimno pričakovale, da bodo s 1. januarjem 2012 začele z delom.

Tretji tožbeni razlog: Komisija je z neizpolnitvijo svojim pogodbenih obveznosti očitno in grobo zanemarila meje diskrecije, ki so ji določene, s čimer je tožečim strankam (imenovanim javnim izvršiteljem) v nasprotju z njihovimi legitimnimi pričakovanji povzročila precejšnjo premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki jo mora v skladu s členom 340, drugi odstavek, PDEU nadomestiti.