Zadeva T‑549/13

Francoska republika

proti

Evropski komisiji

„Kmetijstvo – Izvozno nadomestilo – Perutninsko meso – Določitev nadomestila na 0 EUR – Obveznost obrazložitve – Možnost Komisije, da se omeji na standardno obrazložitev – Običajna praksa Komisije pri določanju nadomestil – Člen 164(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007 – Netaksativnost določenih meril“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (peti senat) z dne 14. januarja 2016

1.      Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločba, ki je skladna s prejšnjimi odločbami – Dopustnost sumarne obrazložitve – Sklep o določitvi zneska izvoznih nadomestil

(člen 296, drugi odstavek, PDEU)

2.      Kmetijstvo – Skupna ureditev trgov – Izvozna nadomestila – Določanje zneskov – Dejstvo, da je bil za zadevne proizvode znesek nadomestil prvič določen na 0 EUR – Dopustnost

(Uredba Sveta št. 1234/2007, člen 164(3); Uredba Komisije št. 689/2013)

3.      Kmetijstvo – Skupna ureditev trgov – Izvozna nadomestila – Določanje zneskov – Upoštevanje prihodnjega razvoja skupne kmetijske politike ter pogajanj, ki potekajo v okviru STO glede ukinitve ali omejitve izvoznih nadomestil – Dopustnost

(Uredba Sveta št. 1234/2007, člen 164(3); Uredba Komisije št. 689/2013)

4.      Kmetijstvo – Skupna kmetijska politika – Prosta presoja institucij Unije – Obseg – Sodni nadzor – Meje

(člena 40 PDEU in 43 PDEU)

5.      Kmetijstvo – Skupna ureditev trgov – Izvozna nadomestila – Predmet

(člen 39 PDEU)

6.      Kmetijstvo – Skupna ureditev trgov – Izvozna nadomestila – Določanje zneskov – Elementi, ki jih mora upoštevati Komisija

(Uredba Sveta št. 1234/2007, člena 162(1) in 164(3))

7.      Kmetijstvo – Skupna ureditev trgov – Izvozna nadomestila – Določanje zneskov – Upoštevanje položaja na trgu – Teoretični izračun, ki temelji na razliki med cenami na trgu Unije in cenami na svetovnem trgu – Obveznost upoštevanja posebnega položaja izvoznih podjetij – Neobstoj

(Uredba Sveta št. 1234/2007, člen 164(3)(a))

1.      Odločba, ki sledi ustaljeni praksi odločanja, je lahko obrazložena sumarno, zlasti s sklicevanjem na to prakso. Nasprotno pa mora organ Unije svoje razlogovanje navesti izrecno, kadar odločba sega znatno dlje od predhodnih odločb. Kadar je torej standardna obrazložitev zadostna, ker je Komisija pri sprejetju zadevnega akta delovala v skladu s svojo ustaljeno prakso odločanja, sklicevanje v zadevnem aktu na upoštevne pravne podlage zadošča za izpolnitev obveznosti obrazložitve. Običajna praksa pomeni delovanje, ki ga zadevna institucija glede na okoliščine na trgu stalno opravlja.

Glede na periodičnost določanja zneska izvoznih nadomestil in enotni postopek, ki se uporablja za sprejemanje teh uredb, je standardna obrazložitev dopustna, kadar Komisija pri določanju tega zneska ravna v skladu s svojo običajno prakso. Te ugotovitve ni mogoče ne upoštevati zgolj zato, ker ima Komisija na kmetijskem področju na splošno široko diskrecijsko pravico.

(Glej točke 24, 25, 29, 31, 82 in 84.)

2.      V okviru določanja zneska izvoznih nadomestil s strani Komisije zgolj dejstvo, da je bil ta znesek za zadevne proizvode prvič določen na 0 EUR, ne pomeni samodejno, da je Komisija prekinila svojo običajno prakso. Spreminjanje zneska izvoznih nadomestil je neločljivo povezano s sistemom periodičnega določanja zneska teh nadomestil, tako da enaka obrazložitev lahko utemeljuje zneske izvoznih nadomestil, ki se močno razlikujejo.

(Glej točki 45 in 46.)

3.      V okviru določanja zneskov izvoznih nadomestil s strani Komisije, slednje nič ne zavezuje, da upošteva dejstvo, da v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO) potekajo pogajanja o njihovi ukinitvi, dokler ta pogajanja ne privedejo do sklenitve zavezujočega sporazuma. Vendar je Komisija pri določanju zneska nadomestil vsekakor smela upoštevati prihodnji razvoj skupne kmetijske politike in pogajanja v okviru STO, čeprav ta elementa v členu 164(3) Uredbe št. 1234/2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode, nista izrecno predvidena.

Sprejetje splošnih aktov je namreč vedno del splošnega političnega in gospodarskega konteksta. Čeprav navedeni člen 164(3) izrecno določa nekatera merila, ki se lahko upoštevajo, pa to ne pomeni, da sprejetje uredbe, s katero se določi znesek izvoznih nadomestil, ne poteka v takem kontekstu, ki ga Komisija, če je potrebno, lahko upošteva. V zvezi s tem v obrazložitvi neke uredbe ni vedno potrebno navesti tega splošnega konteksta. Ker je namreč povsem običajno, da Komisija upošteva splošni politični in gospodarski kontekst, zgolj dejstvo, da je to storila, ne pomeni, da je ravnala drugače od svoje običajne prakse. Poleg tega je politični in gospodarski kontekst zadevnim gospodarskim subjektom običajno poznan.

Zato upoštevanje pogajanj, ki potekajo v okviru STO, in prihodnjih političnih usmeritev tako ni bilo treba izrecno omeniti v obrazložitvi Uredbe št. 689/o določitvi izvoznih nadomestil za perutninsko meso, razen če ta elementa ne bi bila zgolj del splošnega političnega in gospodarskega konteksta, upoštevanega pri določitvi izvoznih nadomestil, temveč bi bila razlog za sprejetje te uredbe.

Če obstaja politični dogovor o prihodnjih smernicah skupne kmetijske politike, ta dogovor, spada v splošni politični in gospodarski kontekst, ki ga Komisija lahko upošteva. Enako velja za pogajanja, ki potekajo v okviru STO. Takšno upoštevanje ne pomeni, da je Komisija prekoračila meje svoje diskrecijske pravice, in to celo, če bi bilo seznam meril, določenih s členom 164(3) Uredbe št. 123/2007, treba šteti za taksativen. Splošen kontekst lahko namreč vselej vpliva na diskrecijsko pravico Komisije in seznam meril, čeprav taksativen, ki jih Komisija mora upoštevati, ji ne more preprečiti upoštevanja tega splošnega konteksta.

(Glej točke 57, 58, 60, 61, 66, 71, 73 in 157.)

4.      Glej besedilo sodbe.

(Glej točko 89.)

5.      Razlog za obstoj izvoznih nadomestil je Uniji omogočiti, da presežke zadevnega proizvoda iz notranjega trga proda v tretjih državah. Namen sistema nadomestil ni dajanje pomoči kateremu koli izvozniku, temveč, če je to potrebno, olajšati izvoz v okviru izvajanja ciljev skupne kmetijske politike, kot so določeni v členu 39 PDEU, in sicer zlasti stabilizirati trge in zagotoviti primerno življenjsko raven kmetijske skupnosti ter primerne cene za potrošnike.

(Glej točko 92.)

6.      Pri določanju zneskov izvoznih nadomestil v skladu s členom 164(3) Uredbe št. 1234/2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode, mora Komisija upoštevati enega ali več elementov, določenih s to določbo. V skladu s tem besedilom se lahko Komisija opre tudi zgolj na en sam element, predviden s to določbo. Poleg tega navedena določba ne uvaja hierarhije med temi različnimi elementi. Nič ne izključuje, da Komisija ne bi mogla posebnega pomena dati na primer elementu člena 164(3), točka (b), Uredbe št. 1234/2007, to je ciljem skupne ureditve trgov, ki morajo zagotoviti uravnoteženost in naravno gibanje cen in trgovine na tem trgu. Komisija lahko torej pri določitvi zneska izvoznih nadomestil večji pomen nameni rezultatu analize trga kot rezultatu teoretičnega izračuna zneska izvoznih nadomestil, ki temelji na razlikah med cenami na trgu Unije in cenami na svetovnem trgu.

Poleg tega iz besedila navedenega člena 164(3) izhaja, da mora Komisija upoštevati vsaj enega od elementov, naštetih v tem členu. Iz tega besedila pa ne izhaja, da je seznam teh elementov taksativen. Poleg tega okoliščina, da je v skladu s členom 162(1) Uredbe št. 1234/2007 sama dodelitev izvoznih nadomestil izbirna, kaže na zelo široko diskrecijsko pravico in veliko prožnost Komisije pri določanju njihovega zneska.

(Glej točke 96, 148 in 150.)

7.      Na področju določanja zneskov izvoznih nadomestil se teoretični izračun navedenih nadomestil, ki temelji na razlikah med cenami na trgu Unije in cenami na svetovnem trgu, nanaša zgolj na vprašanje, ali je izvozno nadomestilo v pozitivnem znesku potrebno za izvoznike v zadevnem sektorju, da bi lahko prodajali svoje proizvode v regijah, na katere se nanašajo ta nadomestila. Vendar Komisiji v okviru globalne analize tržnih razmer ni treba upoštevati posebnega položaja izvoznih podjetij. Čeprav je izvozno nadomestilo potrebno za izvoznike, da bi lahko prodajali svoje proizvode, to ne pomeni, da je glede na globalne tržne razmere potrebno izvozna nadomestila določiti v pozitivnem znesku.

Zato Komisija lahko na podlagi analize tržnih razmer ugotovi, da so razmere na trgu Unije stabilne in da za zagotovitev stabilnosti trga in primernega življenjskega standarda kmetijske skupnosti izvoznih nadomestil ni treba določiti v pozitivnem znesku. V takem položaju Komisija lahko ne dodeli izvoznih nadomestil ali njihov znesek določi na 0 EUR, čeprav je rezultat teoretičnega izračuna zneska izvoznih nadomestil pozitiven. Tak položaj ni omejen zgolj na primere, v katerih obstaja pomanjkanje zadevnega proizvoda ali resna kriza na trgu Unije.

(Glej točki 98 in 99.)