SKLEP PREDSEDNIKA SPLOŠNEGA SODIŠČA
z dne 15. junija 2015(*)
„Začasna odredba – Javna naročila gradenj – Postopek javnega razpisa – Gradnja energetske centrale – Zavrnitev ponudbe ponudnika in oddaja naročila drugemu ponudniku – Predlog za odlog izvršitve – Neobstoj nujnosti“
V zadevi T‑259/15 R,
SA Close, s sedežem v Harzé-Aywaillu (Belgija),
Cegelec, s sedežem v Bruslju (Belgija),
ki ju zastopata J.‑M. Rikkers in J.‑L. Teheux, odvetnika,
tožeči stranki,
proti
Evropskemu parlamentu, ki ga zastopajo M. Rantala, M. Mraz in F. Poilvache, zastopniki,
tožena stranka,
zaradi predloga za odlog izvršitve odločbe z dne 19. marca 2015, s katero je Parlament zavrnil ponudbo, ki sta jo tožeči stranki predložili v okviru javnega razpisa INLO-D-UPIL-T‑14-A04 za javno naročilo gradenj v zvezi s sklopom 73 (energetska centrala) za „Projekt razširitve in obnove stavbe Konrad Adenauer v Luxembourgu“, in odločbe z istega dne, s katero je bilo zadevno naročilo oddano drugemu ponudniku,
PREDSEDNIK SPLOŠNEGA SODIŠČA
izdaja naslednji
Sklep(1)
Dejansko stanje
1 V okviru javnega razpisa INLO-D-UPIL-T‑14-A04, ki ga je za javno naročilo „Projekt razširitve in obnove stavbe Konrad Adenauer v Luxembourgu“ julija 2014 objavil Evropski parlament, sta tožeči stranki, družbi SA Close in Cegelec, v obliki priložnostne družbe predložili ponudbo za sklop 73 (energetska centrala).
2 Parlament ju je z dopisom z dne 27. marca 2015, ki sta ga tožeči stranki prejeli istega dne, obvestil, da njuna ponudba ni bila sprejeta, saj nista ponudili najnižje cene. Namreč, 19. marca 2015 je bila ta ponudba zavrnjena in je bilo zadevno naročilo oddano drugemu ponudniku.
[…]
Postopek in predlogi strank
9 Tožeči stranki sta 26. maja 2015 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložili tožbo za razglasitev ničnosti odločbe Parlamenta z dne 19. marca 2015, s katero je ta zavrnil njuno ponudbo, in odločbe z istega dne, s katero je bilo zadevno naročilo oddano priložnostnemu združenju Énergie KAD, ki ga sestavljata družbi X in Y (v nadaljevanju: izpodbijana akta).
10 Tožeči stranki sta z ločeno vlogo v sodnem tajništvu Splošnega sodišča istega dne vložili ta predlog za izdajo začasne odredbe, v katerem predsedniku Splošnega sodišča v bistvu predlagata, naj odloži izvršitev izpodbijanih aktov.
11 Parlament v svojih stališčih glede predloga za izdajo začasne odredbe, ki jih je v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložil 11. junija 2015, predsedniku Splošnega sodišča v bistvu predlaga, naj:
– predlog za izdajo začasne odredbe zavrne;
– v odločbi, s katero se postopek konča, odloči o stroških v skladu s členom 87(1) Poslovnika.
Pravo
[…]
Nujnost
[…]
35 Iz vsega navedenega izhaja, da pogoj v zvezi z nujnostjo v obravnavani zadevi ni izpolnjen.
36 Vendar je predsednik Splošnega sodišča v zvezi z javnimi naročili nedavno odločil, da neizbrani ponudnik zaradi zgoraj navedenih sistemskih razlogov praviloma izredno težko izpolni zahtevo glede dokazov za nastanek nepopravljive škode (glej v tem smislu sklep z dne 4. decembra 2014, Vanbreda Risk & Benefits/Komisija, T‑199/14 R, ZOdl. (Odlomki), EU:T:2014:1024, točka 157). Podpredsednik Sodišča je na podlagi tega ugotovil, da se od neizbranega ponudnika ne sme zahtevati, naj dokaže, da bi mu zaradi zavrnitve njegovega predloga za izdajo začasne odredbe lahko nastala nepopravljiva škoda, če lahko dokaže obstoj posebej resnega fumus boni juris, saj bi to sicer prekomerno in neupravičeno vplivalo na učinkovito sodno varstvo, do katerega je upravičen na podlagi člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (glej v tem smislu zgoraj v točki 31 navedeni sklep Komisija/Vanbreda Risk & Benefits, EU:C:2015:275, točka 41).
37 Toda ta omilitev pogojev, ki se uporabljajo za presojo obstoja nujnosti, ki je utemeljena s pravico do učinkovitega pravnega sredstva, ne sme biti neomejena, saj je treba uskladiti interese neizbranega ponudnika ter interese naročnika in izbranega ponudnika. Iz tega izhaja, da se zadevna omilitev uporablja le v predpogodbeni fazi, če se je spoštoval suspenzivni rok iz člena 171(1) Uredbe št. 1268/2012, ki glede na okoliščine traja od 10 do 14 koledarskih dni. Če je naročnik z izbranim ponudnikom sklenil pogodbo po izteku tega roka in pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe, zgoraj navedena omilitev ni več utemeljena (glej v tem smislu zgoraj v točki 31 navedeni sklep Komisija/Vanbreda Risk & Benefits, EU:C:2015:275, točki 34 in 41).
38 Kadar se je navedeni suspenzivni rok, ki naročniku preprečuje prehod v pogodbeno fazo pred njegovim iztekom in zadevnim osebam omogoča sodno izpodbijanje oddaje javnega naročila pred sklenitvijo pogodbe, dejansko iztekel pred sklenitvijo pogodbe, namreč tega, da se neizbranemu ponudniku odtlej omogoči, da pred sodiščem Unije zahteva zgolj odškodnino, ni mogoče šteti za kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva (glej v tem smislu zgoraj v točki 31 navedeni sklep Komisija/Vanbreda Risk & Benefits, EU:C:2015:275, točke 36, 37 in 39).
39 Kar zadeva uporabo teh načel v obravnavani zadevi, je iz spisa razvidno, prvič, da je bilo zadevno naročilo 19. marca 2015 oddano priložnostnemu združenju Énergie KAD, ki ga sestavljata družbi X in Y, in da sta bili tožeči stranki o zavrnitvi njune ponudbe obveščeni 27. marca 2015, ter, drugič, da je bila pogodba o gradnji za sklop 73 (energetska centrala) – z referenco INLO-D-UPIL-T‑14-A04 – med navedenim priložnostnim združenjem in nepremičninsko družbo Parlamenta Société Immobilière Bâtiment Konrad Adenauer podpisana 24. aprila 2015.
40 Ker je bila torej odločba o zavrnitvi tožečima strankama vročena 27. marca 2015 in je bila zadevna pogodba sklenjena 24. aprila 2015, se je v obravnavani zadevi vsekakor spoštoval 10 ali 14 koledarskih dni dolg suspenzivni rok, ki se uporablja na podlagi člena 171(1) Uredbe št. 1268/2012. Poleg tega sta tožeči stranki ničnostno tožbo in ta predlog za izdajo začasne odredbe vložili 26. maja 2015, kar je en mesec po sklenitvi navedene pogodbe. Omilitev pogoja v zvezi z nujnostjo v teh okoliščinah načeloma ni utemeljena.
41 Vendar je treba opozoriti, da lahko zadevne osebe v suspenzivnem roku sodno izpodbijajo oddajo naročila pred sklenitvijo pogodbe, le če imajo na voljo zadostne elemente, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obstoj morebitne nezakonitosti odločbe o oddaji (glej v tem smislu zgoraj v točki 31 navedeni sklep Komisija/Vanbreda Risk & Benefits, EU:C:2015:275, točka 47).
42 Ni mogoče šteti, da se je suspenzivni rok spoštoval – saj bi se sicer kršilo načelo pravice do učinkovitega pravnega sredstva – kadar tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe ni bilo mogoče vložiti pred sklenitvijo pogodbe, saj neizbrani ponudnik v tem roku ni imel na voljo zadostnih elementov, ki bi mu omogočili sprožitev takih postopkov (glej v tem smislu zgoraj v točki 31 navedeni sklep Komisija/Vanbreda Risk & Benefits, EU:C:2015:275, točka 48).
43 Ob upoštevanju zahtev v zvezi z načelom pravne varnosti pa je treba to izjemo od povsem samodejne uporabe suspenzivnega roka uporabiti zgolj v izrednih primerih, in sicer kadar neizbrani ponudnik, preden je bila sklenjena pogodba z izbranim ponudnikom, ni imel nobenega razloga, da bi odločbo o oddaji naročila štel za nezakonito (glej v tem smislu zgoraj v točki 31 navedeni sklep Komisija/Vanbreda Risk & Benefits, EU:C:2015:275, točka 49).
44 Treba je torej preučiti, ali sta imeli tožeči stranki zadostne informacije, da bi lahko suspenzivni rok učinkovito uporabili za vložitev tožbe za razglasitev ničnosti izpodbijanih aktov in predloga za odlog njihove izvršitve, preden je bila 24. aprila 2015 sklenjena pogodba med Parlamentom in priložnostnim združenjem Énergie KAD.
45 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da sta tožeči stranki že 3. aprila 2015, torej precej pred sklenitvijo navedene pogodbe, Parlament obvestili o dvomih, ki sta jih imeli glede zakonitosti ponudbe, ki jo je izbral naročnik (glej točko 3 zgoraj), pri čemer sta navedli, da ena od luksemburških družb iz priložnostnega združenja Énergie KAD ni spoštovala niti upoštevne luksemburške zakonodaje niti meril iz razpisne dokumentacije glede finančne in ekonomske sposobnosti ponudnikov. Kot pa je razvidno iz spisa, so ti isti dvomi v bistvu povzeti v drugem razlogu za razglasitev ničnosti, navedenem v predlogu za izdajo začasne odredbe na podlagi fumus boni juris.
46 Iz tega sledi, da bi lahko tožeči stranki že 3. aprila 2015 podali poseben očitek glede izpodbijanih aktov. Ta očitek, predstavljen kot ničnostni razlog, bi jima omogočil, da v suspenzivnem roku učinkovito vložita ničnostno tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe, da bi preprečili sklenitev pogodbe med Parlamentom in priložnostnim združenjem Énergie KAD. Tak predlog, vložen pravočasno, bi tožečima strankama omogočil sprejetje sklepa na podlagi člena 105(2), drugi pododstavek, Poslovnika glede odloga izvršitve izpodbijanih aktov – preden bi druga stranka sploh predložila svoja stališča – in sicer za trajanje postopka za izdajo začasne odredbe. Poleg tega tožečima strankama do izteka roka za vložitev tožbe iz člena 263, šesti odstavek, PDEU, ki se mu prišteje rok zaradi oddaljenosti iz člena 102(2) Poslovnika, nič ne bi preprečilo, da razširita obseg svoje tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe glede na informacije, ki bi jih predložil Parlament (glej točki 5 in 8 zgoraj). Ob tem bi lahko na podlagi člena 48(2), prvi pododstavek, Poslovnika med postopkom celo predložili nove tožbene razloge, če bi ti temeljili na pravnih in dejanskih elementih, ki so bili ugotovljeni med postopkom pred Splošnim sodiščem.
47 Torej se je suspenzivni rok iz člena 171(1) Uredbe št. 1268/2012 v obravnavani zadevi v celoti spoštoval, zato se v tej zadevi omilitev pogoja v zvezi z nujnostjo na področju javnih naročil ne more uporabiti.
48 Iz vseh navedenih razlogov je treba predlog za izdajo začasne odredbe zavrniti, ne da bi bilo treba preučiti pogoj v zvezi z obstojem fumus boni juris ali pretehtati različne obstoječe interese.
Iz teh razlogov je
PREDSEDNIK SPLOŠNEGA SODIŠČA
sklenil:
1. Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.
2. Odločitev o stroških se pridrži.
V Luxembourgu, 15. junija 2015.