SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (prvi senat)
z dne 13. junija 2017(*)
„Model Skupnosti – Postopek za ugotovitev ničnosti – Registrirani model Skupnosti, ki predstavlja tri pločevinke – Prejšnji model – Razlog za ničnost – Individualna narava – Različen celotni vtis – Člen 6 in člen 25(1)(b) Uredbe (ES) št. 6/2002 – Več artiklov, ki sestavljajo enoten predmet – Obseg opisa registriranega modela Skupnosti – Obveznost obrazložitve – Nadomestitev stranke v sporu“
V zadevi T‑9/15,
Ball Beverage Packaging Europe Ltd s sedežem v Lutonu (Združeno kraljestvo), ki jo zastopa A. Renck, odvetnik, ki ji je bilo dovoljeno, da nadomesti družbo Ball Europe GmbH,
tožeča stranka,
proti
Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), ki ga zastopa S. Hanne, agent,
tožena stranka,
druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO, intervenientka pred Splošnim sodiščem, je
Crown Hellas Can SA s sedežem v Atenah (Grčija), ki jo zastopata N. Coulson in J. Koepp, solicitors,
zaradi tožbe zoper odločbo tretjega odbora EUIPO za pritožbe z dne 8. septembra 2014 (zadeva R 1408/2012‑3) v zvezi s postopkom za ugotovitev ničnosti med družbama Crown Hellas Can in Ball Europe,
SPLOŠNO SODIŠČE (prvi senat),
v sestavi H. Kanninen, predsednik, E. Buttigieg (poročevalec) in L. Calvo-Sotelo Ibáñez-Martín, sodniki,
sodna tajnica: A. Lamote, administratorka,
na podlagi tožbe, v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložene 9. januarja 2015,
na podlagi odgovora EUIPO na tožbo, v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vloženega 20. aprila 2015,
na podlagi odgovora intervenientke na tožbo, v sodnem tajništvu Splošnega vloženega sodišča 16. aprila 2015,
na podlagi replike, v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložene 10. julija 2015,
na podlagi duplike, v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložene 14. oktobra 2015,
na podlagi predloga za nadomestitev na podlagi člena 174 Poslovnika Splošnega sodišča, ki ga je tožeča stranka vložila v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 27. oktobra 2016, in stališč, ki sta ju EUIPO in družba Ball Europe vložila v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 2. oziroma 18. novembra 2016,
na podlagi člena 174 in člena 176(3) in (5) Poslovnika,
na podlagi obravnave z dne 28. oktobra 2016,
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Družba Ball Europe GmbH je imetnica modela Skupnosti, ki je bil 24. septembra 2004 registriran pod številko 2309900006 za „pločevinke [za pijače]“. Sporni model je prikazan tako:
2 V okviru prijave za registracijo spornega modela pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) je družba Ball Europe zahtevala prednostno pravico za dva nemška modela z dne 27. marca 2004 oziroma 27. aprila 2004.
3 Prijava za registracijo spornega modela je bila vložena v nemščini, družba Ball Europe pa je navedla angleščino kot drugi jezik v skladu s členom 98(2) Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 27, str. 142).
4 V delu uradnega obrazca za vložitev prijave za registracijo, ki je namenjen opisu modela, katerega registracija se zahteva, je družba Ball Europe v angleščini zapisala to:
„Group of cans for drink, all having a sleek but high appearance with reduced neck, preferably made of thin sheet metal, especially for filling volumes of 250 ml, 300 ml or 330 ml, respectively.“ (Skupina pločevink za pijače prečiščenega, a elegantnega videza z zoženim vratom, po možnosti iz tanke pločevine, zlasti za 250‑, 300‑ ali 330‑mililitrska polnjenja.)
5 Intervenientka, družba Crown Hellas Can SA, je 14. februarja 2011 pri EUIPO vložila zahtevo za ugotovitev ničnosti spornega modela. Kot razlog za ničnost je navedla člen 25(1)(b) Uredbe št. 6/2002, ker naj sporni model ne bi bil nov v smislu člena 5 navedene uredbe in naj ne bi imel individualne narave v smislu člena 6 te uredbe.
6 Intervenientka je zlasti trdila, da je bil sporni model povsem enak trem pločevinkam, prikazanim v nadaljevanju, ki so bile dostopne javnosti pred datumom iz prednostne pravice za sporni model.
7 Oddelek za ničnost je z odločbo z dne 8. junija 2012 zahtevo za ugotovitev ničnosti spornega modela zavrnil iz razloga, da je ta izpolnjeval zahtevo v zvezi z novostjo in je imel individualno naravo.
8 Intervenientka je 30. julija 2012 na podlagi členov od 55 do 60 Uredbe št. 6/2002 vložila pritožbo zoper odločbo oddelka za ničnost.
9 Tretji odbor EUIPO za pritožbe je z odločbo z dne 8. septembra 2014 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) razveljavil odločbo oddelka za ničnost in razglasil ničnost spornega modela iz razloga, da ni imel individualne narave v smislu člena 6 Uredbe št. 6/2002. O tem, ali je bil navedeni model nov, se ni izrekel.
10 Odbor za pritožbe je preučil predmet varstva spornega modela in ugotovil, da je bil ta sestavljen iz izgleda posamezne pločevinke, predstavljene v treh različnih velikostih. S sklicevanjem na člen 98(1) Uredbe št. 6/2002 ni upošteval opisa spornega modela v angleščini, ki je bil vsebovan v prijavi za registracijo, ker navedeni opis ni bil podan v jeziku prijave, ki ga je izbrala družba Ball Europe.
11 Poleg tega, odbor za pritožbe je v okviru presoje individualne narave spornega modela v bistvu ugotovil, da razlike med spornim modelom in prejšnjimi modeli niso bile pomembne in da niso vplivale na celotni vtis pri seznanjenemu uporabniku, ki je bil v obravnavani zadevi opredeljen kot oseba, ki je v industriji pijač zadolžena za polnjenje.
Predlogi strank
12 Družba Ball Europe Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijano odločbo razveljavi;
– EUIPO in intervenientki naloži plačilo stroškov.
13 EUIPO Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– družbi Ball Europe naloži plačilo stroškov.
14 Intervenientka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijano odločbo potrdi;
– družbi Ball Europe naloži plačilo stroškov, ki so bili priglašeni iz naslova te tožbe, postopka pred oddelkom za ničnost in postopka pred odborom za pritožbe.
Pravo
15 Po opredelitvi strank je treba družbi Ball Beverage Packaging Europe Ltd dovoliti, da nadomesti družbo Ball Europe v skladu s členom 176(3) Poslovnika Splošnega sodišča.
16 Prav tako je treba opozoriti, da na podlagi člena 176(5) Poslovnika v primeru ugoditve predlogu za nadomestitev pravni naslednik sprejme postopek v stanju, v kakršnem je, ko vanj vstopi. Zavezujejo ga procesni akti, ki jih je vložila stranka, ki jo nadomesti.
17 Tožeča stranka, družba Ball Beverage Packaging Europe, v utemeljitev tožbe navaja dva razloga, od katerih se prvi nanaša na kršitev člena 62, prva poved, Uredbe št. 6/2002 v zvezi z obveznostjo obrazložitve, drugi pa na kršitev določb člena 25(1)(b) v povezavi s členom 6 navedene uredbe.
18 Po vprašanju, ki ga je postavilo Splošno sodišče na obravnavi, je tožeča stranka trdila, da je bil v točki 21 tožbe implicitno naveden tudi tretji tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev pravice do obrambe, ker naj bi ji moral odbor za pritožbe dati možnost, da se opredeli glede vprašanja v zvezi z opredelitvijo predmeta varstva spornega modela, ki je bilo prvič obravnavano v izpodbijani odločbi. EUIPO in intervenientka sta ugovarjala temu, da bi navedena točka vsebovala samostojen pravni razlog, ki se nanaša na kršitev pravice do obrambe, in sta trdila, da ker sama te točke nista razumela tako, nista mogla predložiti stališč glede tega domnevnega tožbenega razloga.
19 V skladu s členom 44(1)(c) Poslovnika Splošnega sodišča z dne 2. maja 1991 tožba obsega predmet postopka in kratek povzetek tožbenih razlogov.
20 Iz sodne prakse izhaja, da mora biti kratek povzetek tožbenih razlogov dovolj jasen in natančen, da lahko tožena stranka pripravi obrambo in da lahko Splošno sodišče odloči o tožbi, če je mogoče, ne da bi moralo zahtevati druge informacije (glej sodbo z dne 13. junija 2012, Insula/Komisija, T‑246/09, neobjavljena, EU:T:2012:287, točka 221 in navedena sodna praksa). Na podlagi tega je mogoče sklepati, da morata smisel in obseg razloga, ki je naveden v utemeljitev tožbe, iz tožbe nedvoumno izhajati (sodba z dne 13. junija 2012, Insula/Komisija, T‑246/09, neobjavljena, EU:T:2012:287, točka 262).
21 V obravnavani zadevi tožeča stranka v tožbi jasno navaja dva razloga, predstavljena zgoraj v točki 17. Poleg tega je treba navesti, da tožeča stranka v točki 21 tožbe odboru za pritožbe očita, da je spremenil predmet varstva spornega modela, „čeprav mu to vprašanje sploh ni bilo postavljeno“. Tožeča stranka poleg tega v točki 19 tožbe ugotavlja, da preudarki odbora za pritožbe v zvezi z možnostjo registracije spornega modela glede na člen 3(a) Uredbe št. 6/2002 niso upoštevni, ker stranki nista imeli priložnosti podati navedb glede te problematike, kot to zahteva člen 62, druga poved, Uredbe št. 6/2002. Vendar na podlagi teh navedb ni mogoče sklepati, da tožeča stranka navaja samostojen tožbeni razlog, ki bi se nanašal na kršitev njene pravice do obrambe. Ta tožbeni razlog ni naveden izrecno, kar je tožeča stranka na obravnavi priznala, in ni dovolj razvit. Niti iz strukture tožbe in naslovov, ki so v njej uporabljeni, niti iz dela tožbe z naslovom „Povzetek razlogov v utemeljitev tožbe“ niti iz njene ostale vsebine ni mogoče razbrati, da je tožeča stranka navedla samostojen tožbeni razlog, ki bi se nanašal na kršitev njene pravice do obrambe. Natančneje, navesti je treba, da sta točki 19 in 21 tožbe umeščeni pod naslov „Obiter dictum v zvezi s členom 3(a) Uredbe [št. 6/2002]“ in da sta iz vsebine dela tožbe, ki spada pod ta naslov, jasno razvidni dve trditvi, od katerih se prva nanaša na to, da preudarki odbora za pritožbe v zvezi z možnostjo registracije spornega modela niso upoštevni, druga pa na to, da je ta odbor napačno opredelil predmet varstva navedenega modela. Poleg tega niti EUIPO niti intervenientka nista razumela, da zgornje navedbe iz točk 19 in 21 tožbe uokvirjajo tožbeni razlog, ki bi se nanašal na kršitev pravice do obrambe, tako da ti stranki v svojih pisanjih sploh nista odgovorili nanj.
22 V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev pravice do obrambe in ki naj bi bil naveden v tožbi, ne izpolnjuje zahtev iz člena 44(1)(c) Poslovnika z dne 2. maja 1991, kot je razložen v sodni praksi, tako da ga je treba zavreči kot nedopusten.
Tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev člena 62, prva poved, Uredbe št. 6/2002
23 Tožeča stranka trdi, da navedba odbora za pritožbe v točki 34 izpodbijane odločbe, in sicer, da seznanjeni uporabnik pozna običajne prostornine pločevink za pijače in razlikam v njihovih velikostih ne pripisuje pomena, ni obrazložena, saj za njeno utemeljitev ni naveden noben razlog. Po njenem mnenju je bila ta navedba odločilna za sistematiko izpodbijane odločbe, saj je zaradi nje odbor za pritožbe razglasil ničnost spornega modela, zaradi česar neobrazložitev v zvezi s tem pomeni kršitev obveznosti obrazložitve iz člena 62, prva poved, Uredbe št. 6/2002.
24 Tožeča stranka je na obravnavi odboru za pritožbe tudi očitala, da ni „upošteval“ članka iz specializirane revije in drugih dokumentov, predloženih v upravnem postopku, ki dokazujejo, da seznanjeni uporabnik pripisuje pomen razlikam v velikostih pločevink za pijačo. Neobstoj „upoštevanja“ teh dokazov naj bi prav tako pomenil neobrazložitev.
25 EUIPO in intervenientka prerekata utemeljenost tega tožbenega razloga.
26 Opozoriti je treba, da morajo biti v skladu s členom 62, prva poved, Uredbe št. 6/2002 odločbe EUIPO obrazložene. Ta obveznost obrazložitve ima enak obseg kot tista iz člena 296 PDEU, v skladu s katero je treba jasno in nedvoumno navesti razlogovanje avtorja akta, njen namen pa je dvojen, in sicer, da se na eni strani zadevne osebe seznanijo z razlogi za sprejetje ukrepa, zato da lahko branijo svoje pravice, in da na drugi strani sodišče Evropske unije lahko opravi nadzor nad zakonitostjo odločbe. Vendar od odborov za pritožbe ni mogoče zahtevati, naj podajo podrobno obrazložitev, ki bi izčrpno in dosledno sledila vsem trditvam strank v postopku pred njimi. Obrazložitev je torej lahko implicitna, če omogoča zadevnim osebam, da se seznanijo z razlogi, iz katerih je bila sprejeta odločba odbora za pritožbe, in pristojnemu sodišču, da ima na voljo dovolj elementov za izvajanje nadzora (sodbi z dne 25. aprila 2013, Bell & Ross/UUNT – KIN (Ohišje zapestne ure), T‑80/10, neobjavljena, EU:T:2013:214, točka 37, in z dne 18. novembra 2015, Liu/UUNT – DSN Marketing (Ovitek za prenosni računalnik), T‑813/14, neobjavljena, EU:T:2015:868, točka 15).
27 Poleg tega je treba opozoriti, da je obveznost obrazložitve odločb bistvena procesna zahteva, ki jo je treba razlikovati od vprašanja utemeljenosti obrazložitve, pri kateri gre za vsebinsko zakonitost spornega akta. Obrazložitev odločbe namreč pomeni, da je treba formalno navesti razloge, na katerih ta odločba temelji. Če so ti razlogi napačni, to vpliva na vsebinsko zakonitost odločbe in ne na njeno obrazložitev, ki je lahko zadostna, čeprav so v njej navedeni napačni razlogi (glej sodbo z dne 25. aprila 2013, Ohišje zapestne ure, T‑80/10, neobjavljena, EU:T:2013:214, točka 38 in navedena sodna praksa).
28 V obravnavani zadevi je odbor za pritožbe v točki 34 izpodbijane odločbe v okviru presoje celotnega vtisa, ki ga naredi sporni model na seznanjenega uporabnika v smislu člena 6(1) Uredbe št. 6/2002, navedel:
„Razlike v proporcih, na katere se sklicuje imetnica, niso opazne. Razmerje med višino in širino je pri modelih, ki jih je treba primerjati, skoraj identično. Tudi če bi seznanjeni uporabnik opazil te razlike v proporcih, te ne bi vplivale na celotni vtis. Tudi upodobitev spornega [modela] v treh različnih velikostih ne izkazuje upoštevne razlike. Seznanjeni uporabnik pozna običajne prostornine pločevink za pijače in pri celotnem vtisu ne pripisuje pomena razlikam v njihovih velikostih.“
29 V zvezi s preudarki v zadnji povedi točke 34 izpodbijane odločbe, če se jih postavi tudi v kontekst te odločbe, ni mogoče ugotoviti napake pri obrazložitvi.
30 Odbor za pritožbe je namreč v točki 25 izpodbijane odločbe opredelil seznanjenega uporabnika kot osebo v industriji pijač, ki je zadolžena za polnjenje pijač in ki se seznanja z upoštevnimi ponudbami zlasti prek specializiranih revij.
31 Odbor za pritožbe je v točki 27 izpodbijane odločbe ugotovil, da prostornina pločevink za pijače po navadi ne presega 500 ml, da ta prostornina ustreza običajnim količinam, ki se uporabljajo v gospodarskem prometu za prodajo pijač, in da navedena prostornina vpliva na velikost pločevink.
32 Nazadnje, odbor za pritožbe je v točki 37 izpodbijane odločbe pojasnil, da iz spornega modela ni bilo mogoče ugotoviti konkretnih dimenzij in prostornine ter da je za presojo individualne narave upošteven zgolj celotni vtis, ki ga naredijo modeli, ki jih je treba primerjati.
33 Ob upoštevanju, prvič, ugotovitve o standardnih prostorninah pločevink za pijače, drugič, navedbe dejstva, da prostornina vpliva na velikost pločevink, tretjič, navedbe, da je seznanjeni uporabnik v obravnavani zadevi opredeljen kot oseba za polnjenje pijač, in četrtič, ugotovitev, da iz spornega modela ni mogoče razbrati konkretnih dimenzij in prostornine ter da je upošteven zgolj celotni vtis, je navedba odbora za pritožbe v zadnji povedi točke 34 izpodbijane odločbe, in sicer, da seznanjeni uporabnik pozna običajne prostornine pločevink za pijače in pri celotnem vtisu ne pripisuje pomena razlikam v njihovih velikostih, pravno zadostno obrazložena.
34 Poleg tega, preudarki, navedeni v točki 34 izpodbijane odločbe, so bili v nasprotju s tezo tožeče stranke splošni in niso bili odločilni za končno odločitev odbora za pritožbe. Ta odločitev je temeljila na ugotovitvi, da se celotni vtis, ki ga je naredil sporni model na seznanjenega uporabnika, ni razlikoval od celotnega vtisa, ki ga na tega uporabnika naredijo prejšnji modeli, ker je odbor za pritožbe pred tem ugotovil zlasti, da razlike v zasnovi vratu in dna pločevink niso bile pomembne (točka 33 izpodbijane odločbe), da razlike v proporcih, na katere se je sklicevala tožeča stranka, niso bile opazne, da je bilo razmerje med višino in širino skoraj identično (točka 34 izpodbijane odločbe) in da iz spornega modela ni mogoče ugotoviti konkretnih dimenzij in prostornine (točka 37 izpodbijane odločbe).
35 V delu, v katerem tožeča stranka trdi tudi, da so preudarki v točki 34 izpodbijane odločbe napačni, je treba navesti, da se ta očitek ne nanaša na obrazložitev, ampak na vsebino spora, in bo preučen v okviru presoje drugega tožbenega razloga.
36 Nazadnje je treba zavrniti očitek, ki ga je tožeča stranka navedla na obravnavi, v zvezi s tem, da odbor za pritožbe ni „upošteval“ nekaterih dokumentov, ki so bili predloženi v upravnem postopku (glej točko 24 zgoraj). V zvezi s člankom iz specializirane revije, ki ga je tožeča stranka v okviru svojih trditev zadostno opredelila, je namreč treba ugotoviti, da odbor za pritožbe ta članek izrecno omenja v točki 6, druga alinea, izpodbijane odločbe, in sicer v okviru predstavitve trditev, ki jih je tožeča stranka podala v upravnem postopku. Poleg tega, v delu, v katerem se je želelo z navedenim člankom dokazati razliko v premeru med pločevinko „sleek“ (prečiščene oblike), ki jo je na trg uvedla tožeča stranka, in že obstoječimi pločevinkami, dodatne navedbe v zvezi s tem člankom niso bile potrebne za obrazložitev izpodbijane odločbe, zlasti ob upoštevanju ugotovitve v točki 34 navedene odločbe, da razlike v proporcih med primerjanimi modeli niso opazne, in ugotovitve v točki 37 te odločbe, da iz spornega modela ni mogoče ugotoviti konkretnih dimenzij in prostornine.
37 Na podlagi zgornjih preudarkov je treba ta tožbeni razlog zato zavrniti kot neutemeljen.
Tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev določb člena 25(1)(b) v povezavi s členom 6 Uredbe št. 6/2002
38 Ta tožbeni razlog je v bistvu dvodelen.
39 Prvi del se nanaša na napačno presojo odbora za pritožbe v zvezi z obsegom varstva iz spornega modela, ker ni ugotovil, da je ta model predstavljal skupino treh pločevink različnih velikosti, torej enoten predmet.
40 Drugi del se nanaša na napačno presojo odbora za pritožbe v zvezi z individualno naravo spornega modela.
Prvi del tega tožbenega razloga: napačna presoja v zvezi z obsegom varstva iz spornega modela
41 Opozoriti je treba, da je odbor za pritožbe v izpodbijani odločbi najprej opredelil predmet varstva spornega modela. V tem okviru je pojasnil, da je lahko na podlagi člena 3(a) Uredbe št. 6/2002 predmet modela samo enoten predmet in da kombinacije več izdelkov, ki med seboj niso povezani, ni mogoče presojati kot en artikel, razen če se ti izdelki estetsko ujemajo, so med seboj funkcionalno povezani in se običajno tržijo kot enoten izdelek. Kot primer je navedel pogrinjek, sestavljen iz noža, vilice in žlice, ter skupek šahovnice in šahovskih figur.
42 Odbor za pritožbe je štel, da v obravnavani zadevi sporni model ni izpolnjeval teh zahtev in da ga ni bilo mogoče šteti za enoten predmet v obliki skupine treh pločevink, ampak da je bilo treba za namene presoje, ali je nov in ima individualno naravo, izhajati iz izgleda posamezne pločevinke, ki je bila predstavljena v treh različnih velikostih.
43 Poleg tega odbor za pritožbe s sklicevanjem na člen 98(1) Uredbe št. 6/2002 ni upošteval opisa spornega modela v angleščini, ki je bil vsebovan v prijavi za registracijo, ker ta opis ni bil podan v jeziku prijave, ki ga je izbrala tožeča stranka.
44 Tožeča stranka v zvezi z zadevno analizo odbora za pritožbe navaja tri očitke.
45 Na prvem mestu, tožeča stranka odboru za pritožbe očita, da spornega modela ni zavaroval kot skupino pločevink, čeprav je bil registriran kot tak.
46 Na drugem mestu, tožeča stranka izpodbija preudarek odbora za pritožbe, da sporni model ni „izdelek“ v smislu člena 3(a) Uredbe št. 6/2002.
47 Na tretjem mestu, tožeča stranka odboru za pritožbe očita, da ni upošteval opisa spornega modela v angleščini.
48 EUIPO in intervenientka prerekata utemeljenost teh očitkov.
49 V zvezi s prvim očitkom tožeče stranke je treba najprej preizkusiti premiso, na kateri temeljijo njene trditve, in sicer, da je bil sporni model registriran kot skupina pločevink. Glede tega tožeča stranka trdi, da iz dopisovanja med njo in EUIPO med postopkom registracije spornega modela izhaja, da je EUIPO sprejel registracijo tega modela kot skupine pločevink.
50 Kot izhaja iz spisa, je EUIPO z dopisom z dne 18. novembra 2004 tožečo stranko med postopkom registracije obvestil, da sporni model, kot je predstavljen v prijavi za registracijo, vsebuje več kot en model. EUIPO je pozval tožečo stranko, naj odpravi „te pomanjkljivosti“ do 18. januarja 2005, drugače bo prijava za registracijo zavrnjena.
51 Tožeča stranka je z dopisom z dne 14. decembra 2004 predlagala, naj se zadržek, ki ga je navedel EUIPO, umakne, ker tri pločevinke, ki so predstavljene s spornim modelom, tvorijo skupino in zato pomenijo samo en model.
52 Po tem dopisu je bil sporni model na koncu registriran kot „pločevinke [za pijače]“, kot je razvidno iz njegovega potrdila o registraciji.
53 Iz teh dejstev izhaja, da je mogoče, da je bil upoštevan predlog tožeče stranke v zvezi z registracijo spornega modela kot skupine pločevink, vendar pa to ni gotovo.
54 Vseeno pa tudi ob predpostavki, da je EUIPO med postopkom za registracijo odločil, da bo sporni model registriral kot skupino pločevink, to stališče ne zavezuje odbora za pritožbe v okviru preizkusa zahteve za razglasitev ničnosti navedenega modela.
55 Pojasniti je namreč treba, da postopek registracije modelov Skupnosti, ki je uveden z Uredbo št. 6/2002, pomeni sumaren, v bistvu formalen nadzor, za izvedbo katerega, kot je navedeno v uvodni izjavi 18 te uredbe, ni potreben vsebinski preizkus, s katerim bi se pred registracijo ugotovilo, ali model izpolnjuje pogoje za pridobitev varstva, in ki poleg tega, drugače kot postopek registracije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Evropske unije (UL 2009, L 78, str. 1), ne vključuje faze, v kateri bi bilo imetniku prejšnjega registriranega modela omogočeno, da nasprotuje registraciji (sodbi z dne 16. februarja 2012, Celaya Emparanza y Galdos International, C‑488/10, EU:C:2012:88, točki 41 in 43, in z dne 27. junija 2013, Beifa Group/UUNT – Schwan-Stabilo Schwanhäußer (Pripomočki za pisanje), T‑608/11, neobjavljena, EU:T:2013:334, točka 77).
56 V obravnavani zadevi je moral odbor za pritožbe vsebinsko preizkusiti registracijo spornega modela, da bi ugotovil, ali ta model izpolnjuje zahtevo iz člena 6 Uredbe št. 6/2002 glede individualne narave. Odbor za pritožbe je moral v okviru tega preizkusa presojati celotni vtis, ki ga naredijo primerjani modeli na seznanjenega uporabnika. Vprašanje opredelitve predmeta varstva spornega modela je bilo vprašanje, ki ga je bilo treba najprej rešiti, ker je bilo nesporno povezano s presojo celotnega vtisa in navsezadnje s presojo individualne narave. Na podlagi tega je mogoče ugotoviti, da je bila opredelitev predmeta varstva spornega modela del vsebinskega preizkusa registracije navedenega modela, zato morebitno stališče, ki ga je zavzel EUIPO glede tega vprašanja v postopku registracije, ni moglo zavezovati odbora za pritožbe, upoštevajoč sumarno in v bistvu formalno naravo nadzora, ki ga je opravil EUIPO v tem postopku registracije.
57 Poleg tega je treba navesti, da to, da odbor za pritožbe predmeta varstva spornega modela ni opredelil kot skupino pločevink, ni pomenilo nezakonitega zanikanja veljavnosti spornega modela, kot trdi tožeča stranka. Odbor za pritožbe je namreč v točki 19 izpodbijane odločbe sicer ugotovil, da sporni model ne izpolnjuje zahtev iz člena 3(a) Uredbe št. 6/2002, ker ne pomeni enotnega predmeta, vendar je pravilno pojasnil, da ker se intervenientka ni sklicevala na razlog za ničnost iz člena 25(1)(a) Uredbe št. 6/2002, to dejstvo [in sicer neizpolnjevanje zahtev iz člena 3(a) Uredbe št. 6/2002] ne more upravičiti, da se sporni model razglasi za ničen.
58 Zato je treba prvi očitek tožeče stranke zavrniti kot brezpredmeten, ker tudi ob predpostavki, da je EUIPO sprejel, da se sporni model registrira kot skupina pločevink, to stališče odbora za pritožbe ni zavezovalo.
59 V okviru drugega očitka, ki ga navaja tožeča stranka, je treba presoditi utemeljenost tega, da odbor za pritožbe spornega modela ni opredelil kot skupino pločevink, ali, drugače povedano, da treh pločevink različnih velikosti, ki so predstavljene s spornim modelom, ni dojemal kot enotni predmet. Tožeči stranki je to, da se sporni model opredeli kot skupina pločevink, v interesu zato, ker prejšnji modeli, na katere se je sklicevala intervenientka, niso predstavljali skupin pločevink, ampak samo eno pločevinko. Zato bi opredelitev spornega modela kot skupine pločevink pomenila element, v katerem bi se ta model razlikoval od prejšnjih modelov, kot je sicer navedel oddelek za ničnost v točki 17 odločbe, ki jo je sprejel 8. junija 2012.
60 Kot je odbor za pritožbe pravilno navedel v točki 18 izpodbijane odločbe, je lahko predmet modela samo enoten predmet, saj se člen 3(a) Uredbe št. 6/2002 izredno sklicuje na videz „izdelka“. Poleg tega odbor za pritožbe ni storil napake s tem, da je v točki 18 izpodbijane odločbe pojasnil, da več artiklov lahko pomeni „izdelek“ v smislu zgoraj navedene določbe, če se estetsko ujemajo, so med seboj funkcionalno povezani in se običajno tržijo kot enoten izdelek.
61 Odbor za pritožbe je izhajajoč iz teh predpostavk, ki poleg tega med strankami niso sporne, v točki 19 izpodbijane odločbe ugotovil, da sporni model ne izpolnjuje treh pogojev, ki so predstavljeni zgoraj v točki 60, in da ga zato ni mogoče dojemati kot enoten predmet. Menil je, da gre v primeru, ko se ponuja celota pločevink za pijače, vedno za pločevinke iste velikosti, kar je razumljivo, zlasti upoštevajoč transport in shranjevanje.
62 Ugotovitev odbora za pritožbe v zvezi s tem, da v obravnavani zadevi ne gre za enoten predmet, prav tako ni napačna. Ne glede na vprašanje v zvezi s tem, kako se pločevinke za pijače tržijo, je namreč očitno, da tri pločevinke, predstavljene s spornim modelom, nimajo skupne funkcije, in sicer v smislu, da ne izpolnjujejo funkcije, ki je ne bi mogla izpolnjevati vsaka izmed njih samostojno, za kar gre na primer pri pogrinjkih ali šahovnici in šahovskih figurah, na katere se je skliceval odbor za pritožbe (glej v tem smislu sodbo z dne 25. oktobra 2013, Merlin in drugi/UUNT – Dusyma (Igre), T‑231/10, neobjavljena, EU:T:2013:560, točka 32).
63 Iz preudarkov zgoraj v točkah od 59 do 62 izhaja, da je treba drugi očitek tožeče stranke zavrniti kot neutemeljen.
64 Spomniti je treba, da tožeča stranka v okviru tretjega očitka odboru za pritožbe očita, da je v točki 20 izpodbijane odločbe zavrnil upoštevanje opisa spornega modela v angleščini, ker ta opis ni bil podan v jeziku prijave za registracijo, ki ga je tožeča stranka izbrala, in sicer v nemščini. Zaradi te napake naj izpodbijana odločba ne bi bila veljavna, saj naj bi odbor za pritožbe s tem, da tega opisa ni upošteval, sporni model napačno opredelil kot posamezno pločevinko, predstavljeno v treh različnih velikostih, ne pa kot skupino pločevink.
65 Ta očitek tožeče stranke je treba zavrniti kot brezpredmeten.
66 Na eni strani namreč iz člena 36(3)(a) Uredbe št. 6/2002 izhaja, da je funkcija opisa, ki je lahko vsebovan v prijavi za registracijo modela, pojasniti prikaz ali primerek, na drugi strani pa iz člena 36(6) navedene uredbe izhaja, da ta opis ne more vplivati na obseg varstva modela. V členu 10(1) te uredbe, naslovljenem „Obseg varstva“, je pojasnjeno, da obseg varstva iz modela Skupnosti zajema vsak videz izdelka, ki na seznanjenega uporabnika ne naredi drugačnega celotnega vtisa.
67 Zato opis, ki je eventualno vsebovan v prijavi za registracijo, ne more vplivati na vsebinske presoje v zvezi z novostjo in individualno naravo zadevnega modela. To je poleg tega potrjeno s členom 1(2)(a) Uredbe Komisije (ES) št. 2245/2002 z dne 21. oktobra 2002 o izvajanju Uredbe št. 6/2002 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 31, str. 14), ki zlasti določa, da se mora opis nanašati samo na značilnosti, ki so razvidne iz reprodukcije videza izdelka ali primerka, in da ne sme vsebovati navedb o domnevni novosti ali individualni naravi videza izdelka ali njegovi tehnični vrednosti.
68 Na podlagi tega je prav tako mogoče sklepati, da ta opis ne more vplivati niti na vprašanje, kaj je predmet varstva zadevnega modela, ki je nesporno povezano s presojami v zvezi novostjo in individualno naravo (glej točko 56 zgoraj).
69 V obravnavani zadevi je odbor za pritožbe, kot je bilo že ugotovljeno, opredelil predmet varstva spornega modela kot obliko posamezne pločevinke, predstavljene v treh različnih velikostih, in zavrnil opredelitev tega predmeta kot skupine pločevink, ne da bi s tem storil napako. Iz preudarkov zgoraj v točkah od 66 do 68 je razvidno, da tudi če bi odbor za pritožbe hipotetično upošteval opis spornega modela v angleščini, to nikakor ne bi moglo ovreči opredelitve predmeta varstva spornega modela, kot jo je podal odbor za pritožbe. Prav tako ne bi moglo ovreči ostalih preudarkov odbora za pritožbe v zvezi z individualno naravo. V tem smislu je treba ta očitek tožeče stranke zavrniti kot brezpredmeten.
70 V delu, v katerem tožeča stranka odboru za pritožbe tudi implicitno očita, da ni upošteval opisov nemških modelov, za katere je bila zahtevana prednostna pravica (glej točko 2 zgoraj), je treba ta očitek zavrniti kot neutemeljen, saj ni nobenega pravnega pravila, s katerim bi se v obravnavani zadevi od odbora za pritožbe zahtevalo, da upošteva navedene opise. Ta očitek je vsekakor tudi brezpredmeten iz enakih razlogov kot so tisti, ki so navedeni zgoraj v točkah od 66 do 69.
71 Glede na zgornje ugotovitve je treba prvi del tega tožbenega razloga zavrniti.
Drugi del tega tožbenega razloga: napačna presoja v zvezi z individualno naravo spornega modela
72 Tožeča stranka zoper ugotovitev odbora za pritožbe v zvezi z neobstojem individualne narave spornega modela v bistvu navaja dva očitka.
73 Na prvem mestu, tožeča stranka izpodbija ugotovitev odbora za pritožbe v točki 34 izpodbijane odločbe, da je razmerje med višino in širino (proporci) pri modelih, ki jih je treba primerjati, skoraj identično. Odbor za pritožbe naj bi s to ugotovitvijo spregledal dejstvo, da je s spornim modelom predstavljena skupina treh pločevink različnih proporcev, prejšnji modeli pa naj očitno ne bi mogli hkrati narediti enakega celotnega vtisa v primerjavi z vsako od teh treh pločevink.
74 Na drugem mestu, tožeča stranka odboru za pritožbe očita, da je v točki 34 izpodbijane odločbe ugotovil, da seznanjeni uporabnik razlikam v velikostih pločevink za pijače ne pripisuje pomena, in da ni upošteval ravni znanja tega seznanjenega uporabnika.
75 Iz besedila člena 6(1)(b) Uredbe št. 6/2002 je razvidno, da je treba individualno naravo v primeru registriranega modela Skupnosti presojati glede na celotni vtis, ki ga naredi na seznanjenega uporabnika. Celotni vtis na seznanjenega uporabnika mora biti drugačen od tistega, ki ga naredi videz izdelka, ki je bil dostopen javnosti pred datumom vložitve prijave za registracijo, ali, če se zahteva prednostna pravica, datumom prednostne pravice.
76 Navedeni celotni vtis se nanaša na celotni vizualni vtis, ki ga naredijo vidne značilnosti zadevnega modela. Ta ugotovitev izhaja iz člena 3(a) Uredbe št. 6/2002, v katerem je „videz“ opredeljen kot „izgled celotnega izdelka ali njegovega dela, ki izhaja iz značilnosti zlasti linij, obrisov, barv, oblike, teksture in/ali materialov samega izdelka in/ali značilnosti ornamentov na njem“. Ta ugotovitev izhaja tudi iz člena 10(1) Uredbe št. 6/2002, ki v vseh jezikovnih različicah vsebuje sklicevanje na celotni vtis, ki je – kot je Splošno sodišče že potrdilo – le vizualni (glej sodbo z dne 18. marca 2010, Grupo Promer Mon Graphic/UUNT – PepsiCo (Upodobitev okroglega promocijskega izdelka), T‑9/07, EU:T:2010:96, točka 50).
77 V členu 6(2) Uredbe št. 6/2002 je pojasnjeno, da je treba pri presoji individualne narave upoštevati stopnjo svobode oblikovalca pri razvijanju tega modela.
78 V skladu s sodno prakso je individualna narava modela posledica drugačnega celotnega vtisa ali neobstoja „že videnega“ pri seznanjenemu uporabniku glede na vse prej obstoječe modele, tako da se ne upoštevajo razlike, ki, čeprav presegajo zgolj nepomembne detajle, niso dovolj izstopajoče, da bi vplivale na navedeni celotni vtis, temveč razlike, ki so dovolj izstopajoče, da ustvarijo različne vtise glede celote (sodbi z dne 7. novembra 2013, Budziewska/UUNT – Puma (Mačka v skoku), T‑666/11, neobjavljena, EU:T:2013:584, točka 29, in z dne 29. oktobra 2015, Roca Sanitario/UUNT – Villeroy & Boch (Enoročna pipa), T‑334/14, neobjavljena, EU:T:2015:817, točka 16).
79 Primerjava celotnih vtisov, ki jih naredijo modeli, mora biti sintetična in ne sme biti omejena na analitično primerjavo naštetih podobnosti in razlik. Ta primerjava se mora nanašati samo na elemente, ki so dejansko varovani, brez upoštevanja značilnosti, ki so iz varstva izključene (sodba z dne 7. novembra 2013, Mačka v skoku, T‑666/11, neobjavljena, EU:T:2013:584, točka 30).
80 Pri presoji individualne narave modela je treba upoštevati tudi vidik seznanjenega uporabnika. V skladu s sodno prakso pojem „seznanjeni uporabnik“ v smislu člena 6 Uredbe št. 6/2002 ne pomeni niti izdelovalca niti prodajalca izdelkov, v katere naj bi bil zadevni videz izdelkov vgrajen ali za katere naj bi se uporabljal. Seznanjeni uporabnik je posebno pazljiv in ima nekaj znanja o prejšnjem stanju tehnike, torej o modelih iz preteklosti, ki se nanašajo na zadevni izdelek in ki so bili razkriti do datuma vložitve zahteve za registracijo spornega modela oziroma – glede na okoliščine primera – na datum zahteve za prednostno pravico (sodbi z dne 18. marca 2010, Upodobitev okroglega promocijskega izdelka, T‑9/07, EU:T:2010:96, točka 62, in z dne 29. oktobra 2015, Enoročna pipa, T‑334/14, neobjavljena, EU:T:2015:817, točki 18 in 23).
81 V zvezi s stopnjo pozornosti seznanjenega uporabnika je sodišče Unije pojasnilo, da ta uporabnik sicer ni normalno obveščen ter razumno pozoren in preudaren povprečni potrošnik, ki navadno zaznava videz izdelka kot celoto in ne preverja posameznih podrobnosti, vendar tudi ni strokovnjak ali izvedenec, ki bi bil sposoben podrobnega opažanja minimalnih razlik, ki lahko obstajajo med modeloma v koliziji. Oznaka „seznanjen“ tako nakazuje na to, da uporabnik, ne da bi bil snovalec ali tehnični strokovnjak, pozna različne modele, ki obstajajo v zadevnem sektorju, ima nekaj znanja o sestavnih delih, ki jih ti modeli po navadi vsebujejo, in zaradi zanimanja za zadevne izdelke izkazuje relativno visoko stopnjo pozornosti pri njihovi uporabi (sodba z dne 20. oktobra 2011, PepsiCo/Grupo Promer Mon Graphic, C‑281/10 P, EU:C:2011:679, točka 59).
82 Ob upoštevanju teh načel je treba presojati zakonitost izpodbijane odločbe.
83 Na prvem mestu, navesti je treba, da je odbor za pritožbe v točki 25 izpodbijane odločbe opredelil seznanjenega uporabnika kot osebo, ki je v industriji pijač zadolžena za polnjenje pijač in ki se seznanja z upoštevnimi ponudbami prek specializiranih revij in katalogov ter z obiskovanjem specializiranih salonov. Stranki te opredelitve seznanjenega uporabnika nista izpodbijali in iz spisa ne izhaja, da bi bila napačna.
84 Na drugem mestu, odbor za pritožbe je v točki 27 izpodbijane odločbe ugotovil, da je v zvezi s pločevinkami za pijače stopnja svobode oblikovalca omejena zgolj v delu, v katerem je bila valjasta osnovna oblika šteta za standard, in v delu, v katerem je okrogla oblika pokrova in dna posledica te osnovne oblike. Poleg tega je ugotovil, da omejitve v zvezi z velikostjo pločevink izhajajo iz prostornine, ki po navadi ne presega 500 ml in ustreza običajnim količinam, ki se v gospodarskem prometu uporabljajo za prodajo pijač. Po njegovem mnenju ni bilo drugih omejitev, tožeča stranka pa jih prav tako ni navedla. V točki 27 izpodbijane odločbe je ugotovil, da glede konfiguracije osnovne valjaste oblike, vratu pločevinke in njenega dna svoboda oblikovalca ni bila omejena. V utemeljitev te ugotovitve se je skliceval na upodobitev pločevinke za pivo znamke Heineken, ki jo je predložila intervenientka.
85 Te preudarke odbora za pritožbe, ki ju stranki poleg tega ne izpodbijata, je treba potrditi.
86 Na tretjem mestu, odbor za pritožbe je primerjal sporni model s prejšnjimi modeli.
87 V tem okviru je odbor za pritožbe v točki 29 izpodbijane odločbe pravilno ugotovil, da sporni model prikazuje tri pločevinke za pijače, na katerih ni natisnjenega besedila, v črno‑beli barvi in da iz te upodobitve ni mogoče jasno razbrati, ali imajo pločevinke pokrov. Odbor za pritožbe je pravilno ugotovil, da ker je pri primerjavi kot osnovo mogoče upoštevati zgolj značilnosti, ki so na spornem modelu vidne, konfiguracije pokrova pločevinke ni bilo mogoče upoštevati pri presoji celotnega vtisa.
88 Odbor za pritožbe je v točki 32 izpodbijane odločbe pravilno ugotovil, da je bila na vseh primerjanih modelih predstavljena valjasta pločevinka z gladko steno, ki je bila proti dnu in pokrovu rahlo ukrivljena, tako da je bil premer dna in vratu pločevinke malenkost manjši.
89 Odbor za pritožbe je v točki 33 izpodbijane odločbe ugotovil, da so bile razlike v zasnovi vratu in dna pločevinke, na katere se je sklicevala tožeča stranka, v najboljšem primeru niso bile pomembne in s prostim očesom niso bile vidne. Menil je, da tudi če so bile med primerjanimi modeli razlike v zasnovi profila dna, te razlike niso vplivale na celotni vtis.
90 Odbor za pritožbe je v točki 34 izpodbijane odločbe ugotovil, da razlike v proporcih pločevink, na katere se je sklicevala tožeča stranka, niso bile opazne in da se je v primerjanih modelih razmerje med višino in širino pokazalo za skoraj identično. Menil je, da tudi če bi seznanjeni uporabnik zaznal te razlike v proporcih, te ne bi vplivale na celotni vtis. Poleg tega je ugotovil, da upodobitev spornega modela v treh velikostih ni dokazovala obstoja upoštevne razlike, ker seznanjeni uporabnik pozna običajne prostornine pločevink za pijače in pri celotnem vtisu ne pripisuje pomena razlikam v njihovih velikostih.
91 Odbor za pritožbe je zato v točki 35 izpodbijane odločbe ugotovil, da sporni model ni imel individualne narave.
92 Zadevne presoje in končna ugotovitev odbora za pritožbe niso napačne. Zlasti jih ne omajata očitka, ki ju navaja tožeča stranka.
93 V zvezi s prvim očitkom (glej točko 73 zgoraj) je treba v uvodu pojasniti, da tisto, kar je upoštevno, ni primerjava treh pločevink – katerih velikost (torej prostornina) je resda različna – ki so predstavljene s spornim modelom, ampak primerjava teh treh pločevink in pločevink, predstavljenih s prejšnjimi modeli. Poleg tega je treba navesti, da se ta primerjava nanaša na celotni vtis, ki ga naredijo tri pločevinke, predstavljene s spornim modelom, in celotni vtis, ki ga naredijo pločevinke, predstavljene s prejšnjimi modeli, ne pa na posamezne značilnosti. Poleg tega je treba ugotoviti, da iz upodobitve teh pločevink, ki jo vsebuje sporni model, ni mogoče razbrati konkretnih dimenzij in prostornin, kot sicer pravilno opozarja odbor za pritožbe v točki 37 izpodbijane odločbe.
94 V tem okviru je prvi očitek tožeče stranke brezpredmeten, saj tudi ob predpostavki, da se v primerjanih modelih razmerje med višino in širino ne bi pokazalo za skoraj identično, kot je to navedel odbor za pritožbe v točki 34 izpodbijane odločbe, ta okoliščina ne dokazuje razlike v celotnem vtisu na seznanjenega uporabnika. Odbor za pritožbe je te trditve tudi sam štel za brezpredmetne s tem, da je v točki 34 izpodbijane odločbe navedel, da tudi če bi seznanjeni uporabnik opazil razlike v proporcih (torej v razmerjih med višino in širino), te razlike ne bi vplivale na celotni vtis. To navedbo je treba zlasti ob upoštevanju preudarkov odbora za pritožbe v točkah 32 in 33 izpodbijane odločbe, ki niso napačni, potrditi.
95 Drugi očitek tožeče stranke (glej točko 74 zgoraj) je treba prav tako zavrniti.
96 Točko 34 izpodbijane odločbe, v kateri je odbor za pritožbe navedel, da seznanjeni uporabnik pozna običajne prostornine za pločevinke za pijače in pri celotnem vtisu ne pripisuje pomena razlikam v njihovih velikostih, je treba namreč razumeti skupaj s točko 27 navedene odločbe, v kateri odbor za pritožbe navaja, ne da bi bilo to izpodbijano, da prostornina pločevink za pijače, ki določa njihovo velikost, po navadi ne presega 500 ml in ustreza običajnim količinam, ki se v gospodarskem prometu porabljajo za prodajo pijač. Poleg tega je treba spomniti, da je odločilno merilo pri presoji individualne narave spornega modela celotni vizualni vtis, ki ga ta naredi na seznanjenega uporabnika, primerjan s celotnim vizualnim vtisom, ki ga na tega uporabnika naredijo prejšnji modeli, in da ta celotni vtis izhaja iz celote značilnosti modela, ne pa iz posamezne značilnosti.
97 V tem okviru je treba ob upoštevanju pojasnil odbora za pritožbe v točki 27 izpodbijane odločbe ter njegovih pojasnil v točkah 32 in 33 navedene odločbe drugi očitek tožeče stranke zavrniti. Čeprav ni sporno, da polnilec pijač, ki je seznanjeni uporabnik v obravnavani zadevi, upošteva velikost, torej prostornino, pločevinke pri opravljanju svoje dejavnosti, namreč to upoštevanje v obravnavani zadevi ne vpliva na primerjavo celotnih vtisov, ki jih naredijo primerjani modeli, upoštevajoč dejstvo, da imajo vse pločevinke podobne značilnosti, kot izhaja iz točk 32 in 33 te odločbe, in da so prostornine pločevink (ki vplivajo na njihovo velikost) do neke mere standardizirane, kot je razvidno iz točke 27 te odločbe.
98 Tožeča stranka preudarke odbora za pritožbe, ki so vsebovani v točki 34 izpodbijane odločbe, v bistvu izpodbija s sklicevanjem na članek iz specializirane revije. Po njenem mnenju ta članek dokazuje, da so pred uvedbo pločevinke „sleek“, ki je predstavljena s spornim modelom, obstajale zgolj „standardne pločevinke“ in pločevinke „slim“, ter da zato ta uvedba pomeni novost. Navedeni članek naj bi dokazoval tudi to, da sta velikost in oblika pločevinke za seznanjenega uporabnika zelo pomembni.
99 Zadevni članek opisuje razvoj pločevinke „sleek“ in izpostavlja razliko med premerom te pločevinke in premerom pločevink, ki so že obstajale na trgu, in sicer „standardnih“ pločevink in pločevink „slim“. Vendar navedeni članek ne omaje preudarka odbora za pritožbe v točki 34 izpodbijane odločbe, da seznanjeni uporabnik pozna običajne prostornine pločevink za pijače in pri celotnem vtisu ne pripisuje pomena razlikam v njihovih velikostih. Poleg tega, v delu, v katerem je v tem članku izpostavljena razlika v premeru, po kateri se pločevinka „sleek“ razlikuje od „standardne“ pločevinke in pločevinke „slim“, je treba spomniti na brezpredmetnost prvega očitka tožeče stranke v zvezi z razliko v proporcih primerjanih pločevink (glej točko 94 zgoraj). Tudi ob predpostavki, da imajo navedene pločevinke različne premere, kar sicer iz njihovega izgleda ni razvidno, namreč ta okoliščina ne bi dokazovala razlike v celotnem vtisu na seznanjenega uporabnika. Nazadnje, čeprav tožeča stranka v svojih trditvah poudarja naravo pločevink „sleek“, ki so predstavljene s spornim modelom, iz izgleda teh pločevink ni mogoče sklepati na to naravo, ampak ta bolj ustreza konceptu z namenom trženja, kot izhaja tudi iz zadevnega članka. Zato ta narava „sleek“ prav tako ne pomeni značilnosti, ki bi bila lahko element pri oblikovanju celotnega vtisa pri seznanjenemu uporabniku.
100 Na podlagi zgornjih preudarkov je treba zavrniti drugi del tega tožbenega razloga in zato ta tožbeni razlog v celoti. Posledično je treba tožbo zavrniti.
Stroški
101 V skladu s členom 134(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker tožeča stranka ni uspela, EUIPO in intervenientka pa sta predlagala, naj se ji naloži plačilo stroškov, se ji naloži plačilo stroškov.
102 Poleg tega je intervenientka predlagala, naj se tožeči stranki naloži plačilo stroškov, ki jih je priglasila za postopek pred oddelkom za ničnost in postopka pred odborom za pritožbe. Glede tega je treba spomniti, da se na podlagi člena 190(2) Poslovnika nujni stroški, ki so strankam nastali v postopku pred odborom za pritožbe, štejejo za stroške, ki se lahko povrnejo. To pa ne drži za stroške, priglašene za postopek pred oddelkom za ničnost (glej v tem smislu sodbo z dne 25. aprila 2013, Ohišje zapestne ure, T‑80/10, neobjavljena, EU:T:2013:214, točka 164). Zato je predlogu intervenientke v zvezi s stroški, ki jih je priglasila v okviru postopka pred EUIPO, mogoče ugoditi le v zvezi z nujnimi stroški, priglašenimi za postopek pred odborom za pritožbe.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (prvi senat)
razsodilo:
1. Družbi Ball Beverage Packaging Europe Ltd se dovoli, da nadomesti družbo Ball Europe GmbH kot tožeča stranka.
2. Tožba se zavrne.
3. Družbi Ball Beverage Packaging Europe se naloži plačilo stroškov, vključno z nujnimi stroški, ki jih je priglasila družba Crown Hellas Can SA za postopek pred odborom za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO).
H. Kanninen | E. Buttigieg | L. Calvo‑Sotelo Ibáñez‑Martín |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 13. junija 2017.
Podpisi