Zadeva T‑9/15

Ball Beverage Packaging Europe Ltd

proti

Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino

„Model Skupnosti – Postopek za ugotovitev ničnosti – Registrirani model Skupnosti, ki predstavlja tri pločevinke – Prejšnji model – Razlog za ničnost – Individualna narava – Različen celotni vtis – Člen 6 in člen 25(1)(b) Uredbe (ES) št. 6/2002 – Več artiklov, ki sestavljajo enoten predmet – Obseg opisa registriranega modela Skupnosti – Obveznost obrazložitve – Nadomestitev stranke v sporu“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 13. junija 2017

1.      Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Zahteve obličnosti – Označitev predmeta spora – Kratek povzetek navajanih razlogov

(Poslovnik Splošnega sodišča (1991), člen 44(1)(c))

2.      Modeli Skupnosti – Postopkovne določbe – Obrazložitev odločb – Člen 62, prvi stavek, Uredbe št. 6/2002 – Obseg, enak obsegu člena 296 PDEU – Uporaba implicitne obrazložitve s strani odbora za pritožbe – Dopustnost – Pogoji

(člen 296 PDEU; Uredba Sveta št. 6/2002, člen 62, prvi stavek)

3.      Modeli Skupnosti – Postopkovne določbe – Postopek registracije – Sumaren, v bistvu formalen nadzor

(Uredba Sveta št. 6/2002, uvodna izjava 18)

4.      Modeli Skupnosti – Postopkovne določbe – Zahteva za registracijo – Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni – Opis, ki pojasnjuje prikaz ali primerek

(Uredba Sveta št. 6/2002, člena 10(1) ter 36(3)(a) in (6); Uredba Komisije št. 2245/2002, člen 1(2)(a))

5.      Modeli Skupnosti – Razlogi za ničnost – Neobstoj individualne narave – Model, ki na seznanjenega uporabnika ne naredi celotnega vtisa, ki se razlikuje od celotnega vtisa, ki ga naredi prejšnji model – Celovita presoja vseh elementov, ki jih prikazuje prejšnji model

(Uredba Sveta št. 6/2002, člena 6(1) in 25(1)(d))

6.      Modeli Skupnosti – Razlogi za ničnost – Neobstoj individualne narave – Model, ki na seznanjenega uporabnika ne naredi celotnega vtisa, ki se razlikuje od celotnega vtisa, ki ga naredi prejšnji model – Seznanjeni uporabnik – Pojem

(Uredba Sveta št. 6/2002, členi 6(1), 10(1) in 25(1)(b))

1.      Kratek povzetek navajanih tožbenih razlogov mora biti dovolj jasen in natančen, da toženi stranki omogoči pripravo obrambe, Splošnemu sodišču pa, da o tožbi odloči, ne da bi moralo zahtevati druge informacije. Na podlagi tega je mogoče sklepati, da morata smisel in obseg razloga, ki je naveden v utemeljitev tožbe, iz tožbe nedvoumno izhajati.

(Glej točko 20.)

2.      V skladu s členom 62, prvi stavek, Uredbe št. 6/2002 o modelih Skupnosti morajo biti odločbe Urada Evropske unije za intelektualno lastnino obrazložene. Ta obveznost obrazložitve ima enak obseg kot tista iz člena 296 PDEU, v skladu s katero je treba jasno in nedvoumno navesti razlogovanje avtorja akta, njen namen pa je dvojen, in sicer, da se na eni strani zadevne osebe seznanijo z razlogi za sprejetje ukrepa, zato da lahko branijo svoje pravice, in da na drugi strani sodišče Evropske unije lahko opravi nadzor nad zakonitostjo odločbe. Vendar od odborov za pritožbe ni mogoče zahtevati, naj podajo podrobno obrazložitev, ki bi izčrpno in dosledno sledila vsem trditvam strank v postopku pred njimi. Obrazložitev je torej lahko implicitna, če zadevnim osebam omogoča, da se seznanijo z razlogi, zaradi katerih je bila sprejeta odločba odbora za pritožbe, pristojnemu sodišču pa, da ima na voljo dovolj elementov za izvajanje nadzora.

Poleg tega je treba opozoriti, da je obveznost obrazložitve odločb bistvena procesna zahteva, ki jo je treba razlikovati od vprašanja utemeljenosti obrazložitve, pri kateri gre za vsebinsko zakonitost spornega akta. Obrazložitev odločbe namreč pomeni, da je treba formalno navesti razloge, na katerih ta odločba temelji. Če ti razlogi vsebujejo napake, to vpliva na materialno zakonitost odločbe in ne na njeno obrazložitev, ki je lahko zadostna, čeprav obsega napačne razloge.

(Glej točki 26 in 27.)

3.      Postopek registracije modelov Skupnosti, ki je uveden z Uredbo št. 6/2002 o modelih Skupnosti, pomeni sumaren, v bistvu formalen nadzor, za izvedbo katerega, kot je navedeno v uvodni izjavi 18 te uredbe, ni potreben vsebinski preizkus, s katerim bi se pred registracijo ugotovilo, ali model izpolnjuje pogoje za pridobitev varstva, in ki poleg tega, drugače kot postopek registracije v skladu z Uredbo št. 207/2009, ne vključuje faze, v kateri bi bilo imetniku prejšnjega registriranega modela omogočeno, da nasprotuje registraciji.

(Glej točko 55.)

4.      Na eni strani iz člena 36(3)(a) Uredbe št. 6/2002 o modelih Skupnosti izhaja, da je funkcija opisa, ki je lahko vsebovan v prijavi za registracijo modela, pojasniti prikaz ali primerek, na drugi strani pa iz člena 36(6) navedene uredbe izhaja, da ta opis ne more vplivati na obseg varstva modela. V členu 10(1) te uredbe, naslovljenem „Obseg varstva“, je pojasnjeno, da obseg varstva iz modela Skupnosti zajema vsak videz izdelka, ki na seznanjenega uporabnika ne naredi drugačnega celotnega vtisa.

Zato opis, ki je eventualno vsebovan v prijavi za registracijo, ne more vplivati na vsebinske presoje v zvezi z novostjo in individualno naravo zadevnega modela. To je poleg tega potrjeno s členom 1(2)(a) Uredbe št. 2245/2002 o izvajanju Uredbe št. 6/2002, ki zlasti določa, da se mora opis nanašati samo na značilnosti, ki so razvidne iz reprodukcije videza izdelka ali primerka, in da ne sme vsebovati navedb o domnevni novosti ali individualni naravi videza izdelka ali njegovi tehnični vrednosti.

Na podlagi tega je prav tako mogoče sklepati, da ta opis ne more vplivati niti na vprašanje, kaj je predmet varstva zadevnega modela, ki je nesporno povezano s presojami v zvezi novostjo in individualno naravo.

(Glej točke od 66 do 68.)

5.      Individualna narava modela je posledica drugačnega celotnega vtisa ali neobstoja „že videnega“ pri seznanjenemu uporabniku glede na vse prej obstoječe modele, tako da se ne upoštevajo razlike, ki, čeprav presegajo zgolj nepomembne detajle, niso dovolj izstopajoče, da bi vplivale na navedeni celotni vtis, temveč razlike, ki so dovolj izstopajoče, da ustvarijo različne vtise glede celote.

Primerjava celotnih vtisov, ki jih naredijo modeli, mora biti sintetična in ne sme biti omejena na analitično primerjavo naštetih podobnosti in razlik. Ta primerjava se mora nanašati samo na elemente, ki so dejansko varovani, brez upoštevanja značilnosti, ki so iz varstva izključene.

(Glej točki 78 in 79.)

6.      Pri presoji individualne narave modela je treba upoštevati vidik seznanjenega uporabnika. V skladu s sodno prakso pojem „seznanjeni uporabnik“ v smislu člena 6 Uredbe št. 6/2002 o modelih Skupnosti ne pomeni niti izdelovalca niti prodajalca izdelkov, v katere naj bi bil zadevni videz izdelkov vgrajen ali za katere naj bi se uporabljal. Seznanjeni uporabnik je posebno pazljiv in ima nekaj znanja o prejšnjem stanju tehnike, torej o modelih iz preteklosti, ki se nanašajo na zadevni izdelek in ki so bili razkriti do datuma vložitve zahteve za registracijo spornega modela oziroma – glede na okoliščine primera – na datum zahteve za prednostno pravico.

V zvezi s stopnjo pozornosti seznanjenega uporabnika je sodišče Unije pojasnilo, da ta uporabnik sicer ni normalno obveščen ter razumno pozoren in preudaren povprečni potrošnik, ki navadno zaznava videz izdelka kot celoto in ne preverja posameznih podrobnosti, vendar tudi ni strokovnjak ali izvedenec, ki bi bil sposoben podrobnega opažanja minimalnih razlik, ki lahko obstajajo med modeloma v koliziji. Oznaka „seznanjen“ tako nakazuje na to, da uporabnik, ne da bi bil snovalec ali tehnični strokovnjak, pozna različne modele, ki obstajajo v zadevnem sektorju, ima nekaj znanja o sestavnih delih, ki jih ti modeli po navadi vsebujejo in je zaradi zanimanja za zadevne izdelke izkazal relativno stopnjo pozornosti pri njihovi uporabi.

(Glej točki 80 in 81.)