Language of document :

Pritožba, ki jo je 14. aprila 2021 vložil Petr Fryč zoper sodbo Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 11. februarja 2021 v zadevie T-92/20, Fryč/Komisija

(Zadeva C-239/21 P)

Jezik postopka: češčina

Stranki

Pritožnik: Petr Fryč (zastopnica: Š. Oharková, advokátka)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlog

Pritožnik predlaga, naj Sodišče razsodi, da se zadeva vrne v ponovno obravnavo Splošnemu sodišču in da je Splošno sodišče dolžno obravnavati tudi argumente iz replike z dne 2. oktobra 2020, ker so ti v izpodbijani sodbi Splošnega sodišča preprosto spregledani.

Če zadeva ne bi bila vrnjena v ponovno obravnavo Splošnemu sodišču pritožnik predlaga, naj Sodišče razsodi, da so institucije Evropske unije grobo kršile svoje obveznosti in pritožniku povzročile škodo, ker:

je Evropska komisija sprejela Uredbo (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 (uredba o splošnih skupinskih izjemah) v obliki, ki med drugim prekoračuje zakonodajno pooblastilo Komisije, ki izhaja iz pogodb, ki ne zagotavlja spoštovanja ustavnih načel, da je poseg v konkurenco, ki vpliva na skupni trg, izjemen in mora biti obrazložen in ki je nezakonito omogočila izvajanje državne pomoči v okviru programa subvencij (Operacijski program „Podjetništvo in inovacije”, v nadaljevanju: OPPI), ta pomoč pa je škodila gospodarski dejavnosti tožeče stranke;;

je Evropska komisija s sklepom z dne 3. decembra 2007 sprejela operacijski program, ki je v nasprotju s pogodbama in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in tega sklepa ni objavila;

Evropska komisija ni ustrezno obravnavala pritožbe tožeče stranke, s katero je izpodbijala OPPI, saj, prvič, ni preverila okoliščin vzpostavitve in izvajanja OPPI in, drugič, ni ustrezno obrazložila zavrnitve pritožbe tožeče stranke;

je Splošno sodišče zavrnilo meritorno obravnavo zadeve v okviru ničnostne tožbe, vložene zoper uredbo o splošnih skupinskih izjemah in je tožbo zavrnilo kot očitno neutemeljeno, s čemer je kršilo svojo ustavno dolžnost uporabe načela sorazmernosti, poleg tega pa je s pretirano formalističnim pristopom kršilo ustavno pravico tožeče stranke do učinkovitega pravnega sredstva in dostopa do nepristranskega sodišča.

Pritožnik predlaga, naj Sodišče Komisiji naloži, da pritožniku v treh dneh od pravnomočnosti sodbe plača denarni znesek 4.800.000 EUR iz naslova škode, povzročene na zgoraj navedeni način.

Pritožnik Sodišču predlaga, naj Komisij naloži, da pritožniku povrne stroške postopka, in sicer z nakazilom v korist njegove pooblaščenke.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

V utemeljitev pritožbe pritožnik navaja te razloge:

Prvi pritožbeni razlog se nanaša na učinke sistema državnih pomoči, ki se sedaj splošno uporablja, in sicer, da povzroča umetno in škodljivo spremembo celotne strukture gospodarstva. Na ta način prihaja do motenj delovanja celotnega trga in do kršitve gospodarskih pravic, saj o uspehu na trgu odloča predvsem možnost koriščenja državne pomoči, o kateri je odločeno politično in ne na podlagi prava.

Drugi pritožbeni razlog se nanaša na neobstoj nadzorne dejavnosti Komisije. Sistem javnih pomoči je na tak način bianko ček izvršilnih organov, ki lahko za skladnega s skupnim trgom razglasijo kateri koli sektor, ki je naštet ali ga ti kasneje določijo.

Tretji pritožbeni razlog se nanaša na napačno oceno začetka teka zastaralnega roka za vložitev tožbe. Pritožnik je bil prepričan, da v Evropski uniji deluje mehanizem, ki zagotavlja, da Komisija ves čas spremlja, ali državna pomoč, dovoljena v skladu s členom 107 PDEU (Pogodba o delovanju Evropske unije) ne vpliva na skupni trg, kot je določno v členu 108(1) PDEU. Zato je pritožnik Komisij podal predlog, da preuči položaj glede javnih pomoči, dodeljenih v Češki republiki v okviru programa OPPI. Komisija je ta predlog zavrnila, na tej podlagi pa je pritožnik sklepal, da sistem nadzora, določen v členu 108 PDEU, ne deluje. Vložitev tožbe pri Splošnem sodišču Evropske unije je pritožnik štel za zadnjo možnost in menil, da mu je ne bo treba vložiti. Pritožnik je izkazal nadpovprečno skrbnost s tem, da je Komisijo opozoril na nepravilnosti, do katerih je prišlo v okviru zasnove in realizacije OPPI, zato ni mogoče z kategorično trditi, da pritožnik ni bil dejaven v času teka zastaralnega roka.

Četrti pritožbeni razlog se nanaša na prevladujoč pravni interes. Ne glede na rešitev, ki jo bo Sodišče podalo glede tega, ali je terjatev pritožnika zastarala ali ne, je pritožnik prepričan, da je, ne zgolj glede na nacionalni temveč tudi splošnoevropski pomen obravnavane zadeve, nujno, da Sodišče odgovori na vprašanje, kdo nosi odgovornost za nezakonito politiko subvencij, torej, ali jo nosi Evropska unija ali tudi država članica.

____________