Language of document :

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Amtsgericht München (Nemčija) 10. marca 2022 – JU/Scalable Capital GmbH

(Zadeva C-182/22)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Amtsgericht München

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: JU

Tožena stranka: Scalable Capital GmbH

Vprašanja za predhodno odločanje

1.    Ali je treba člen 82 Splošne uredbe o varstvu podatkov1 razlagati tako, da odškodnina, vključno z določitvijo njene višine, ni kaznovalna, zlasti pa nima splošne niti individualne odvračilne funkcije, temveč ima samo funkcijo izravnave in v nekaterih primerih funkcijo zadoščenja?

2.a    Ali je treba pri določanju odškodnine za nepremoženjsko škodo izhajati iz tega, da ima odškodnina tudi individualno funkcijo zadoščenja – ki se tu razume kot zasebni interes oškodovanca, da vidi, da se ravnanje, s katerim je bila povzročena škoda, kaznuje – ali pa ima odškodnina zgolj funkcijo izravnave – ki se tu razume kot funkcija, da se povrne utrpljena škoda?

2.b.1.        Če je treba šteti, da ima odškodnina za nepremoženjsko škodo tako funkcijo izravnave kot funkcijo zadoščenja: Ali je treba pri določanju odškodnine izhajati iz tega, da ima funkcija izravnave strukturno prednost pred funkcijo zadoščenja oziroma vsaj prednost, ki izvira iz njunega razmerja pravila in izjeme? Ali to pomeni, da se lahko funkcija zadoščenja upošteva le pri namernih kršitvah ali kršitvah, ki so posledica hude malomarnosti?

2.b.2.        Če odškodnina za nepremoženjsko škodo nima funkcije zadoščenja: Ali se pri določanju odškodnine pripiše teža samo namernim kršitvam varstva podatkov oziroma tistim kršitvam varstva podatkov, ki so bile storjene zaradi hude malomarnosti, ki se štejejo za dejavnike, ki so povzročili škodo?

3.    Ali je treba odškodnino za nepremoženjsko škodo določiti na podlagi strukturnega prednostnega razmerja oziroma vsaj razmerja prednosti v smislu pravila in izjeme, ki pripisuje doživljanju škodljivih učinkov kršitve varstva podatkov manjšo težo kot doživljanju poškodbe in bolečin, povezanih s telesno poškodbo?

4.    Ali lahko nacionalno sodišče, če se domneva, da je škoda nastala, dodeli le minimalno odškodnino, ki se lahko oškodovancu ali na splošno zdi le simbolična, glede na to, da škoda ni resna?

5.    Ali je treba posledice odškodnine za nepremoženjsko škodo presojati na podlagi tega, da je kraja identitete v smislu uvodne izjave 75 Splošne uredbe o varstvu podatkov podana šele, ko storilec kaznivega dejanja prevzame identiteto posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, da se torej v kakršni koli obliki izdaja za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali pa je taka kraja identitete podana že, če so storilci kaznivih dejanj pridobili podatke, na podlagi katerih je mogoče posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, identificirati?

____________

1 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL 2016, L 119, str. 1)