Obvestilo v UL

 

Tožba J. proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 17. septembra 2004

(Zadeva T-379/04)

(Jezik postopka: italijanščina)

J., ki jo zastopa Carlo Forte, avvocato, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 17. septembra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

razglasi za nično odločbo Organa, pristojnega za imenovanja (OPI) z dne 10. junija 2004, s katero so bile zavrnjena pravna sredstva, ki jih je tožeča stranka vložila zoper odločbi tega Organa z dne 31. oktobra 2003 in 10. decembra 2003, s katerima tožeči stranki ni bila priznana pravica do izselitvenega dodatka in do nadomestila za nastanitev ter se je od nje zahtevalo vračilo zneskov, pridobljenih iz tega naslova, na podlagi zavrnitve uporabe člena 4(1) (točka a), zadnji stavek druge alineje, Priloge VII, člena 5(1) Priloge VII ter člena 85 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti;

razglasi za nični navedeni odločbi OPI z dne 31. oktobra 2003 in 10. decembra 2003;

odredi vse ukrepe, s katerimi se tožeči stranki ponovno vzpostavijo njene pravice, vključno s plačilom zamudnih obresti;

toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeča stranka v tej zadevi je bila pred sprejemom zaposlitve začasne uslužbenke na Komisiji v okviru Generalnega direktorata za raziskave, zaposlena kot raziskovalka na Consiglio Nazionale di Ricerca (nacionalni raziskovalni svet) (CNR) v Bruslju, izpodbija odločbi tožene stranke, s katerima ji je ta zavrnila pravico do izselitvenega dodatka in nadomestila za nastanitev.

Stališče tožene stranke temelji na trditvi, da CNR ni del javne uprave ter da njegove dejavnosti niso del dejavnosti italijanske države, saj naj ne bi predstavljal ne njene volje ne njenih neposrednih interesov.

V utemeljitev svojega zahtevka tožeča stranka navaja predvsem napačno uporabo členov 4(1) (točka a), druga alineja, in 5(1) Priloge VII Kadrovskih predpisov, kolikor naj bi njen status državne uradnice moral omogočiti odobritev zavrnjenih nadomestil oziroma dodatkov. Taka naj bi bila tudi razlaga belgijskega Ministrstva za zunanje zadeve, ki je tožeči stranki izdalo "Carte d'identité spéciale", na kateri je pod oznako poklic navedeno: "Fonctionnaire italienne en mission officielle en Belgique".

S tem v zvezi je treba poudariti, da je CNR pravna oseba javnega prava, kateri državna ureditev podeljuje področje pristojnosti (ki pripada centralni oblasti), materialna sredstva in organizacijsko strukturo, sestavljeno ravno iz javnih uradnikov ter pravil, ki se zanje uporabljajo.

Tožeča stranka v njenem primeru navaja tudi kršitev člena 85 Kadrovskih predpisov.

____________