Tožba, vložena 19. januarja 2011 - Westfälisch-Lippischer Sparkassen- und Giroverband proti Komisiji

(Zadeva T-22/11)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Westfälisch-Lippischer Sparkassen- und Giroverband (Münster, Nemčija) (zastopnika: I. Liebach in A. Rosenfeld, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog

Tožeča stranka predlaga,

naj se Sklep Komisije z dne 21. decembra 2010, C (2010) 9525 konč., državna pomoč, MC 8/2009 in C 43/2009 - Nemčija - WestLB, razglasi za delno ničen in sicer v delu v katerem je z njim zavrnjen predlog Nemčije z dne 28. oktobra 2010 za podaljšanje roka za odprodajo Westdeutschen Immobilienbank AG in opustitev novih dejavnosti te družbe po 15. februarju 2011;

podredno Sklep Komisije z dne 21. decembra 2010, C (2010) 9525 konč., državna pomoč, MC 8/2009 in C 43/2009 - Nemčija - WestLB naj se razglasi za delno ničen in sicer v delu v katerem je Komisija implicitno odločila, da je Nemčija vložila le en predlog za podaljšanje roka za odprodajo Westdeutschen Immobilienbank AG in opustitev novih dejavnosti te družbe do 15. februarja 2011, zaradi česar ni mogoče odločiti od podaljšanju po tem datumu;

naj se Komisiji naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V utemeljitev tožbe tožeča stranka navaja pet tožbenih razlogov.

1.    Prvi tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve iz člena 296(2) PDEU

-    Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da Komisija ni obrazložila zakaj je dva predloga Nemčije za podaljšanje roka združila v en sam predlog.

-    Poleg tega naj Komisija ne bi obrazložila zakaj niso izpolnjeni pogoji za podaljšanje roka iz člena 2(2) Odločbe Komisije C(2009) 3900 konč. kor., z dne 12. maja 2009 o državnih pomočeh, ki jih namerava Nemčija nameniti za prestrukturiranje WestLB AG (C 43/2008 [N 390/2008]) (v nadaljevanju Odločba z dne 12. maja 2009).

2.    Drugi tožbeni razlog: napačna presoja in zloraba pooblastil

-    Tožeča stranka v zvezi s tem navaja, da je Komisija svojo diskrecijsko odločitev glede podaljšanja roka oprla na napačno ugotovljeno dejansko stanje. Po mnenju tožeče stranke se v izpodbijanem sklepu napačno predpostavlja, da je bilo podaljšanje roka predlagano le do 15. februarja 2011 oziroma implicitno ugotavlja, da o predlogu za podaljšanje po tem datumu ni treba odločiti.

-    Tožeča stranka tudi trdi, da Komisija ni uporabila možnosti za podaljšanje roka, ki je izrecno predvidena v členu 2(2) Odločbe z dne 12. maja 2009, kljub temu da so bili pogoji izpolnjeni. Namesto tega naj bi se Komisija sklicevala na nezapisano, sui generis, pravico do podaljšanja, ki nima nobene pravne podlage in katere pogoji so predvsem v celoti nejasni.

3.    Tretji tožbeni razlog: Kršitev načela sorazmernosti

-    Tožeča stranka v zvezi s tem med drugim navaja, da je odločitev Komisije glede opustitve novih dejavnosti Westdeutschen Immobilienbank AG s 15. februarjem 2011 glede na s tem povezane slabosti, nesorazmerna.

4.    Četrti tožbeni razlog: kršitev načela enakega obravnavanja

-    V zvezi s tem tožeča stranka zatrjuje, da je Komisija v drugih primerih povezanih s finančno krizo v katerih so bile finančnim institucijam dodeljene bistveno večje pomoči, določila bistveno daljše roke za odprodajo deležev in družb za nepremičninske naložbe.

5.    Peti tožbeni razlog: kršitev člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in načela dobrega upravljanja

-    V okviru petega tožbenega razloga tožeča stranka navaja, da Komisija nima pravice, da predloge držav članic razlaga v nasprotju z njihovim besedilom, namenom in ciljem niti da na podlagi take razlage sprejme odločitev.

____________