SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (tretji senat)

z dne 12. decembra 2014(*)

„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Trg parafinskih voskov – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES – Določanje cen – Dokazi o kršitvi – Smernice o načinu določanja glob iz leta 2006 – Referenčno obdobje – Izračun vrednosti prodaje – Teža kršitve – Koncentracija v obdobju kršitve – Enako obravnavanje – Sorazmernost“

V zadevi T‑551/08,

H&R ChemPharm GmbH s sedežem v Salzbergnu (Nemčija), ki sta jo sprva zastopala M. Klusmann, odvetnik, in S. Thomas, profesor, nato M. Klusmann,

tožeča stranka,

proti

Evropski komisiji, ki jo zastopata A. Antoniadis in R. Sauer, zastopnika,

tožena stranka,

zaradi, primarno, predloga za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2008) 5476 final z dne 1. oktobra 2008 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 [ES] in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva COMP/39.181 – Vosek za sveče) v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko, in, podredno, zaradi predloga za zmanjšanje zneska globe, ki ji je bila naložena,

SPLOŠNO SODIŠČE (tretji senat),

v sestavi O. Czúcz (poročevalec), predsednik, I. Labucka, sodnica, in D. Gratsias, sodnik,

sodna tajnica: K. Andová, administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 10. julija 2012

izreka naslednjo

Sodbo

 Dejansko stanje

1.     Upravni postopek in sprejetje izpodbijane odločbe

1        Komisija Evropskih skupnosti je z Odločbo C(2008) 5476 final z dne 1. oktobra 2008 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 [ES] in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva COMP/39.181 – Vosek za sveče) (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) ugotovila, da je tožeča stranka, družba H&R ChemPharm GmbH, skupaj z drugimi podjetji kršila člen 81(1) ES in člen 53(1) Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP), ker je bila udeležena v kartelu na trgu parafinskih voskov v EGP in nemškem trgu stiskanih parafinov.

2        Naslovnice izpodbijane odločbe so te družbe: Eni SpA, Esso Deutschland GmbH, Esso Société anonyme française, ExxonMobil Petroleum and Chemical BVBA in Exxon Mobil Corp. (v nadaljevanju: skupaj: ExxonMobil), H&R ChemPharm, H&R Wax Company Vertrieb GmbH in Hansen & Rosenthal KG (v nadaljevanju: skupaj: H&R), Tudapetrol Mineralölerzeugnisse Nils Hansen KG (v nadaljevanju: Tudapetrol), MOL Nyrt., Repsol YPF Lubricantes y Especialidades SA, Repsol Petróleo SA in Repsol YPF SA (v nadaljevanju: skupaj: Repsol), Sasol Wax GmbH, Sasol Wax International AG, Sasol Holding in Germany GmbH in Sasol Ltd (v nadaljevanju: skupaj: Sasol), Shell Deutschland Oil GmbH, Shell Deutschland Schmierstoff GmbH, Deutsche Shell GmbH, Shell International Petroleum Company Ltd, The Shell Petroleum Company Ltd, Shell Petroleum NV in The Shell Transport and Trading Company Ltd (v nadaljevanju: skupaj: Shell), RWE Dea AG in RWE AG (v nadaljevanju: skupaj: RWE) ter Total SA in Total France SA (v nadaljevanju: skupaj: Total) (točka 1 obrazložitve izpodbijane odločbe).

3        Parafinski voski se v rafinerijah proizvajajo iz surove nafte. Uporabljajo se za proizvodnjo proizvodov, kot so sveče, kemikalije, pnevmatike in avtomobilski proizvodi, ter v industrijah kavčuka, embalaže, lepil in žvečilnih gumijev (točka 4 obrazložitve izpodbijane odločbe).

4        Stiskani parafin je surovina, potrebna za proizvodnjo parafinskega voska. Nastane v rafinerijah kot stranski proizvod v proizvodnji osnovnih olj iz surove nafte. Prodaja se tudi končnim kupcem, kot so med drugim proizvajalci ivernih plošč (točka 5 obrazložitve izpodbijane odločbe).

5        Komisija je uvedla preiskavo, potem ko jo je družba Shell Deutschland Schmierstoff z dopisom z dne 17. marca 2005 obvestila o kartelu in jo prosila za imuniteto na podlagi Obvestila Komisije o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 155, v nadaljevanju: obvestilo o ugodni obravnavi iz leta 2002) (točka 72 obrazložitve izpodbijane odločbe).

6        Komisija je 28. in 29. aprila 2005 na podlagi člena 20(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 [ES] in 82 [ES] (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 205) opravila preiskavo na kraju samem v prostorih družb „H&R/Tudapetrol“, Eni in MOL ter prostorih družb, ki pripadajo skupinam Sasol, ExxonMobil, Repsol in Total (točka 75 obrazložitve izpodbijane odločbe).

7        Komisija je med 25. in 29. majem 2007 družbam, navedenim v točki 2 zgoraj, med katerimi je tudi tožeča stranka, poslala obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah (točka 85 obrazložitve izpodbijane odločbe). Družbe iz skupine H&R, med katerimi je tožeča stranka, in družba Tudapetrol so z dopisom z dne 14. avgusta 2007 skupaj odgovorile na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah.

8        Komisija je 10. in 11. decembra 2007 opravila zaslišanje, na katerem so bile skupaj zastopane družbe iz skupine H&R, med katerimi je tožeča stranka, in družba Tudapetrol (točka 91 obrazložitve izpodbijane odločbe).

9        Komisija je na podlagi dokazov, ki jih je imela, v izpodbijani odločbi ugotovila, da so bili njeni naslovniki, ki pomenijo večino proizvajalcev parafinskih voskov in stiskanih parafinov v EGP, udeleženi pri enotni, kompleksni in trajajoči kršitvi člena 81 ES in člena 53 Sporazuma EGP, do katere je prišlo na celotnem ozemlju EGP. To kršitev so pomenili sporazumi ali usklajena ravnanja, ki so se nanašali na določanje cen ter izmenjavo in razkritje poslovno občutljivih informacij glede parafinskih voskov (v nadaljevanju: osrednji sklop kršitve). Za družbe RWE (pozneje družba Shell), ExxonMobil, MOL, Repsol, Sasol in Total je kršitev glede parafinskih voskov obsegala tudi razdelitev kupcev ali trgov (v nadaljevanju: drugi sklop kršitve). Poleg tega se je kršitev, ki so jo storile družbe RWE, ExxonMobil, Sasol in Total, nanašala tudi na stiskane parafine, ki so se prodajali končnim kupcem na nemškem trgu (v nadaljevanju: sklop kršitve glede stiskanih parafinov) (točke 2, 95 in 328 obrazložitve ter člen 1 izpodbijane odločbe).

10      Kršitve so bile storjene na protikonkurenčnih sestankih, ki so jih udeleženci imenovali „tehnični sestanki“ ali včasih „Blauer Salon“ sestanki, in na „sestankih glede stiskanih parafinov“, ki so bili posebej namenjeni vprašanjem v zvezi s stiskanimi parafini.

11      Globe, naložene v obravnavani zadevi, so bile izračunane na podlagi Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003 (UL 2006, C 210, str. 2, v nadaljevanju: Smernice iz leta 2006), ki so veljale ob vročitvi obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah družbam, navedenim v točki 2 zgoraj.

12      Izpodbijana odločba med drugim določa:

„Člen 1

Ta podjetja so kršila člen 81(1) [ES] in od 1. januarja 1994 člen 53 Sporazuma EGP, ker so med navedenimi obdobji sodelovala pri trajajočem sporazumu in/ali usklajenem ravnanju v sektorju parafinskih voskov na skupnem trgu, in od 1. januarja 1994, v EGP:

[…]

Tudapetrol Mineralölerzeugnisse Nils Hansen KG: od 24. marca 1994 do 30. junija 2002;

H&R Wax Company Vertrieb GmbH: od 1. januarja 2001 do 28. aprila 2005;

Hansen & Rosenthal KG: od 1. januarja 2001 do 28. aprila 2005;

H&R ChemPharm GmbH: od 1. julija 2001 do 28. aprila 2005;

[…]

Člen 2

Za kršitev, navedeno v členu 1, se naložijo te globe:

Eni SpA: 29.120.000 EUR;

Esso Société anonyme française: 83.588.400 EUR,

od tega skupno in solidarno z:

ExxonMobil Petroleum and Chemical BVBA in ExxonMobil Corporation za 34.670.400 EUR, od tega skupno in solidarno z Esso Deutschland GmbH za 27.081.600 EUR;

Tudapetrol Mineralölerzeugnisse Nils Hansen KG: 12.000.000 EUR;

Hansen & Rosenthal KG skupno in solidarno s H&R Wax Company Vertrieb GmbH: 24.000.000 EUR,

od tega skupno in solidarno s:

H&R ChemPharm GmbH za 22.000.000 EUR;

MOL Nyrt.: 23.700.000 EUR;

Repsol YPF Lubricantes y Especialidades SA skupno in solidarno z Repsol Petróleo SA in Repsol YPF SA: 19.800.000 EUR;

Sasol Wax GmbH: 318.200.000 EUR,

od tega skupno in solidarno s:

Sasol Wax International AG, Sasol Holding in Germany GmbH in Sasol [Ltd] za 250.700.000 EUR;

Shell Deutschland Oil GmbH, Shell Deutschland Schmierstoff GmbH, Deutsche Shell GmbH, Shell International Petroleum Company Limited, The Shell Petroleum Company Limited, Shell Petroleum NV in The Shell Transport and Trading Company Limited: 0 EUR;

RWE-Dea AG skupno in solidarno z RWE AG: 37.440.000 EUR;

Total France SA skupno in solidarno s Total SA: 128.163.000 EUR.“

2.     Povezave med skupino H&R in družbo Tudapetrol

13      Komisija je v izpodbijani odločbi ugotovila:

„(22) Skupina [H&R] deluje po vsem svetu v sektorju naftnih derivatov. Družba Tudapetrol […] je bila podjetje, ki je tržilo in distribuiralo parafinske voske in stiskane parafine za skupino H&R. Preiskava je pokazala, da sta H&R in Tudapetrol ločeni in neodvisni podjetji. Vendar sta H&R in Tudapetrol zaradi tesnih osebnih povezav (kot bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je bil eden od družbenikov družbe Tudapetrol, [g. H.], zaposlen tudi v H&R) in odnosov, ki sta jih imeli na področju distribucije, v nadaljevanju poimenovani skupaj ,H&R/Tudapetrol‘. Skupina H&R/Tudapetrol ima sedeža v dveh nemških mestih, Hamburgu in Salzbergnu.

(23)      Skupina H&R/Tudapetrol je na trg parafinov vstopila 24. marca 1994, ko je družba Hansen & Rosenthal KG v okviru skupnega prevzema odkupila rafinerijo maziv (SRS GmbH) v Salzbergnu (Nemčija), katere lastnica je bila družba Wintershall AG, hčerinska družba družbe BASF, in jo preoblikovala v proizvodno podjetje.

(24)      Rafinerijo v Salzbergnu (SRS GmbH) upravlja družba H&R Chemisch-Pharmazeutische Spezialitäten GmbH, hčerinska družba v 100‑odstotni lasti družbe H&R ChemPharm GmbH. H&R ChemPharm GmbH pa je hčerinska družba v 100‑odstotni lasti družbe H&R Wasag AG. Glavni delničar družbe H&R Wasag AG je družba H&R Beteiligung GmbH (preostale delnice so porazdeljene med več delničarjev). H&R Beteiligung GmbH pa je v lasti družbe H&R Wax Company Vertrieb GmbH, ki je hčerinska družba v 100‑odstotni lasti družbe Hansen & Rosenthal KG (krovna družba skupine H&R).

(25)      Na začetku je parafinske voske in stiskane parafine distribuirala družba Tudapetrol, ki je neodvisno podjetje (,Komplementäre‘ [komplementarji] so bili [g. HA., g. HAN. in g. H.], ,Kommanditist‘ [komanditist] pa [g. HANS.]). Distribucija je bila 1. maja 2000 prenesena na družbo H&R Wax Company Vertrieb Komplementär GmbH & Co. KG, od 1. januarja 2001 pa distribucijo vodi družba H&R Wax Company Vertrieb […]. Preiskava pa je pokazala, da čeprav je družba Tudapetrol 1. maja 2000 večinoma opustila področje parafinov, je ohranila nekaj strank [ki kupujejo parafinske proizvode].

[…]

(28)      Osebe, ki so bile odgovorne za vodenje dejavnosti skupine H&R/Tudapetrol na področju parafinskih voskov in stiskanih parafinov, ki so zastopale skupino H&R/Tudapetrol ali bile seznanjene z dogovori, opisanimi v tej izpodbijani odločbi, so […]:

[g. H.]: pripravnik v družbi SRS GmbH, 1994‒1997; oddelek za prodajo in marketing v družbi Tudapetrol […], 1997‒2002; odgovorna oseba za prodajo v družbi H&R Wax Company Vertrieb GmbH od leta 2001 do danes; [Geschäftsführer (poslovodja)] od leta 2002 v družbi H&R Wax Company Vertrieb GmbH;

[g. G.]: upravljavec proizvodov v družbi SRS GmbH, 1994‒2001; upravljavec proizvodov v družbi H&R Management & Service GmbH/H&R ChemPharm GmbH od leta 2001 do danes (leta 2002 se je družba H&R Management & Service GmbH preimenovala v H&R ChemPharm GmbH); odgovorna oseba za prodajo v družbi Tudapetrol […], 1999‒2000; odgovorna oseba za prodajo v družbi H&R Wax Company Vertrieb GmbH od leta 2001 do danes;

[g. W.]: odgovorna oseba za prodajo v družbi Tudapetrol […], 1994‒1998; svetovalec v družbi Tudapetrol […], 1999; odgovorna oseba za prodajo v družbi SRS GmbH (od julija 2001 zaposlen v družbi H&R Management & Service GmbH, ki se je leta 2002 preimenovala v H&R ChemPharm GmbH), 2000‒2001; pred letom 1994 odgovorna oseba za prodajo v družbi Wintershall AG.

(29)      V tej [izpodbijani] odločbi – in če ni navedeno drugače – so podjetja skupine Hansen & Rosenthal/Tudapetrol, ki so bila udeležena v kartelu, poimenovana ,H&R/Tudapetrol‘.“

 Postopek in predlogi strank

14      Tožeča stranka je 15. decembra 2008 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo.

15      Tožeča stranka je 12. avgusta 2009 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila vmesni predlog v smislu člena 114(1) Poslovnika Splošnega sodišča, s katerim je predlagala, naj se popravek odgovora na tožbo, ki ga je Komisija vložila 28. julija 2009, izloči iz spisa.

16      S sklepom Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 28. oktobra 2009 je bilo odločanje o vmesnem predlogu pridržano za končno odločbo.

17      Splošno sodišče (tretji senat) je na podlagi poročila sodnika poročevalca odločilo, da bo začelo ustni postopek. V okviru ukrepov procesnega vodstva, določenih v členu 64 Poslovnika, je stranki pozvalo, naj pisno odgovorita na nekatera vprašanja in predložita nekatere listine. Stranki sta v predpisanem roku odgovorili na vprašanja in predložili nekatere listine. Vendar je Komisija navedla, da ne more predložiti niti kopije niti prepisa nekaterih zaupnih izjav, podanih v okviru njenega programa prizanesljivosti.

18      Splošno sodišče (tretji senat) je s sklepom z dne 12. junija 2012, sprejetim na podlagi člena 24, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije ter členov 65(b) in 66(1) Poslovnika, odredilo, naj Komisija predloži prepise ali kopije zaupnih izjav, omenjenih v točki 17 zgoraj. Odvetniki tožeče stranke so imeli vpogled v te listine v sodnem tajništvu Splošnega sodišča pred obravnavo.

19      Stranki sta na obravnavi 10. julija 2012 podali ustne navedbe in odgovorili na vprašanja Splošnega sodišča.

20      Splošno sodišče je ob upoštevanju dejanske povezave z zadevami T‑540/08, Esso in drugi proti Komisiji, T‑541/08, Sasol in drugi proti Komisiji, T‑543/08, RWE in RWE Dea proti Komisiji, T‑544/08, Hansen & Rosenthal in H&R Wax Company Vertrieb proti Komisiji, T‑548/08, Total proti Komisiji, T‑550/08, Tudapetrol proti Komisiji, T‑558/08, Eni proti Komisiji, T‑562/08, Repsol YPF Lubricantes y especialidades in drugi proti Komisiji, ter T‑566/08, Total Raffinage in Marketing proti Komisiji, in podobnosti pravnih vprašanj, ki se zastavljajo, odločilo, da izreče sodbo v tej zadevi šele po izvedbi obravnav v navedenih povezanih zadevah, pri čemer je bila zadnja od teh izvedena 3. julija 2013.

21      Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        primarno, izpodbijano odločbo razglasi za nično v delu, ki se nanaša nanjo;

–        podredno, ustrezno zmanjša znesek globe, ki jih je bila naložena v izpodbijani odločbi;

–        Komisiji naloži plačilo stroškov.

22      Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        zavrne tožbo v celoti, vključno s podrednim predlogom;

–        tožeči stranki naloži plačilo stroškov.

 Pravo

1.     Predlog za izločitev dokumenta iz spisa

23      Kar zadeva predlog tožeče stranke, naj se iz spisa izloči popravek odgovora na tožbo, ki ga je Komisija vložila 28. julija 2009, je treba poudariti, da so v tem popravku popravljene nekatere tipkarske napake, ki so nastale v odgovoru na tožbo, večinoma v opombah, katerih nepravilnost sta lahko zlahka odkrili tako tožeča stranka kot Splošno sodišče na podlagi izpodbijane odločbe ter drugih listin in dokumentov, ki sta jih stranki vložili v okviru postopka pred Splošnim sodiščem.

24      Ob tem Komisija v točki 93 prvotne različice odgovora na tožbo Splošnemu sodišču predlaga, naj „tri tožbene razloge tožeče stranke zavrne kot neutemeljene“, medtem ko v popravku predlaga zavrnitev štirih tožbenih razlogov. Splošno sodišče in tožeča stranka sta vseeno zlahka opazila napačnost prvotne različice, ker Komisija v točki 94 prvotne različice odgovora na tožbo Splošnemu sodišču predlaga, naj zavrne tožbo v celoti.

25      Zato je treba ugotoviti, da je bil namen popravka le olajšati delo Splošnega sodišča in da sta tako tožeča stranka kot Splošno sodišče zlahka odkrila tipkarske napake, ki so bile z njim popravljene. Še več, noben popravek, ki ga je vnesla Komisija, se ni nanašal na bistvo njene utemeljitve, tako da tožeča stranka ne more učinkovito zatrjevati, da je bila lahko zaradi vložitve popravka v spis omejena njena pravica do obrambe.

26      V vsakem primeru je Splošno sodišče tožeči stranki postavilo pisno vprašanje, da bi lahko pojasnila domnevne škodljive posledice navedenega popravka za njeno pravico do obrambe. Tožeča stranka v odgovoru ni opredelila takih posledic.

27      Zato se predlog za izločitev popravka odgovora na tožbo iz spisa zavrne.

2.     Utemeljenost

28      Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge. Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev členov 81 ES in 253 ES ter kršitev njene pravice do obrambe zaradi domnevno enotne obrazložitve izpodbijane odločbe, kar zadeva skupino H&R in družbo Tudapetrol. Drugi tožbeni razlog, naveden podredno, se nanaša na kršitev člena 81 ES zaradi neobstoja dokaza, da je tožeča stranka storila kršitev. Tretji tožbeni razlog, prav tako naveden podredno, se nanaša na kršitev člena 23(3) Uredbe št. 1/2003 zaradi domnevno napačne določitve prometa, ki se je upošteval pri izračunu višine globe. Četrti tožbeni razlog, prav tako naveden podredno, se nanaša na kršitev člena 23(3) Uredbe št. 1/2003 zaradi napak pri presoji, ki naj bi vplivale na izračun višine globe.

 Prvi tožbeni razlog: kršitev členov 81 ES in 253 ES ter kršitev pravice do obrambe zaradi domnevno enotne obrazložitve izpodbijane odločbe

29      Prvi tožbeni razlog je razdeljen na dva dela. Prvi del se nanaša na kršitev členov 81 ES in 253 ES. Drugi del se nanaša na kršitev pravice tožeče stranke do obrambe.

 Prvi del: kršitev členov 81 ES in 253 ES

30      Tožeča stranka ugotavlja, da sta po mnenju Komisije skupina H&R in družba Tudapetrol ločeni in neodvisni podjetji (točka 22 obrazložitve izpodbijane odločbe). Vendar je Komisija v izpodbijani odločbi ob preučitvi dokazov o kršitvi ti podjetji obravnavala brez razlikovanja in ju je poimenovala z imenom „H&R/Tudapetrol“.

31      Prvič, trdi, da je Komisija kršila svojo obveznost obrazložitve in člen 81 ES, ker v izpodbijani odločbi ni navedla ločene obrazložitve v zvezi z domnevno kršitvijo družbe Tudapetrol in družb, ki so del skupine H&R.

32      Natančneje, po njenem mnenju mora Komisija, če sta H&R in Tudapetrol ločeni podjetji, dokazati, da je bilo vsako izmed teh podjetij posamično in samostojno udeleženo pri celotni kršitvi člena 81 ES, ki se obravnava v tej zadevi. Komisija pa naj bi v izpodbijani odločbi opustila tako dokazovanje.

33      Tožeča stranka v zvezi z obdobjem od 1. januarja 2001 do 30. junija 2002 kritizira tudi ugotovitev Komisije o vzporedni odgovornosti družbe Tudapetrol na eni strani in družbe Hansen & Rosenthal oziroma njene hčerinske družbe H&R Wax Company Vertrieb na drugi strani ter družbe H&R ChemPharm od 1. julija 2001.

34      Vprašanje, ali in v kolikšnem obsegu je mogoče tožečo stranko šteti za odgovorno za kršitev člena 81 ES poleg družbe Tudapetrol, naj ne bi bilo razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločbe zaradi „enotnega stališča“, ki ga je sprejela Komisija.

35      Drugič, tožeča stranka meni, da ji ni treba iskati obrazložitve izpodbijane odločbe v informacijah, navedenih v tej odločbi, in rekonstruirati sklepanja, v skladu s katerim ji je Komisija pripisala odgovornost za nekatere tehnične sestanke in nekatera obdobja. Izpodbijana odločba naj bi morala vsebovati izrecno obrazložitev glede tega.

36      Tretjič, zgolj prisotnost g. G. na nekaterih tehničnih sestankih naj ne bi zadostovala za ugotovitev sodelovanja družbe H&R ChemPharm v kartelu, tako da naj zgolj sklicevanje na to dejstvo ne bi pomenilo zadostne obrazložitve v smislu člena 253 ES. G. G. naj ne bi bil zaposlen v komercialnem oddelku tožeče stranke in je zanjo delal le 30 % svojega časa. Njegova naloga kot enega izmed treh upravljavcev proizvodov tožeče stranke naj bi zajemala razvoj parafinskih proizvodov in emulzij voskov z novimi kemičnimi sestavami, tako da naj ne bi vključevala nobene naloge ali odgovornosti, povezane s komercialno dejavnostjo tožeče stranke. Še več, družba H&R ChemPharm naj bi bila v zadevnem obdobju holding in naj torej ne bi opravljala nobene proizvodne dejavnosti.

37      Zato bi morala po mnenju tožeče stranke Komisija v izpodbijani odločbi pojasniti razloge, zakaj je prisotnost g. G. pomenila sodelovanje družbe H&M ChemPharm v kartelu o določanju cen parafinskih voskov, ob upoštevanju dejstva, da kot upravljavec proizvodov ni mogel sprejemati odločitev v zvezi s tem, kar zadeva družbo H&M ChemPharm, ter da ta ni ničesar proizvajala ali prodajala.

38      Na prvem mestu, preučiti je treba očitek tožeče stranke glede nezadostnosti obrazložitve.

39      V zvezi s tem je treba spomniti, da mora biti obrazložitev, ki jo zahteva člen 253 ES, prilagojena vrsti obravnavanega akta ter mora jasno in nedvoumno izražati razlogovanje institucije, ki je akt sprejela, tako da se lahko zadevne osebe seznanijo z utemeljitvijo sprejetega ukrepa in da lahko pristojno sodišče opravi nadzor (sodbi Sodišča z dne 22. marca 2001 v zadevi Francija proti Komisiji, C‑17/99, Recueil, str. I‑2481, točka 35, in z dne 29. septembra 2011 v zadevi Elf Aquitaine proti Komisiji, C‑521/09 P, ZOdl., str. I‑8947, točka 145).

40      Tako iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je namen obveznosti obrazložitve posamične odločbe – poleg omogočanja sodnega nadzora – zainteresiranim strankam zagotoviti dovolj informacij, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, ali odločba morda vsebuje napako, ki omogoča njeno izpodbijanje (glej v tem smislu sodbi Sodišča z dne 2. oktobra 2003 v zadevi Corus UK proti Komisiji, C‑199/99 P, Recueil, str. I‑11177, točka 145, in z dne 28. junija 2005 v združenih zadevah Dansk Rørindustri in drugi proti Komisiji, C‑189/02 P, C‑202/02 P, od C‑205/02 P do C‑208/02 P in C‑213/02 P, ZOdl., str. I‑5425, točka 462).

41      Obrazložitev mora biti načeloma sporočena zainteresirani stranki sočasno z odločbo, ki posega v njen položaj. Neobstoja obrazložitve ni mogoče odpraviti tako, da zadevna oseba spozna razloge za odločbo med postopkom, ki se nanaša na to osebo, pred sodiščem Unije (sodba Sodišča z dne 26. novembra 1981 v zadevi Michel proti Parlamentu, 195/80, Recueil, str. 2861, točka 22; zgoraj v točki 40 navedena sodba Dansk Rørindustri in drugi proti Komisiji, točka 463, in zgoraj v točki 39 navedena sodba Elf Aquitaine proti Komisiji z dne 29. septembra 2011, točka 149).

42      V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba zahtevo po obrazložitvi presojati glede na okoliščine posameznega primera, zlasti glede na vsebino akta, značilnosti navedenih razlogov in interes za prejem pojasnil, ki ga lahko imajo naslovniki akta ali druge osebe, ki jih ta akt neposredno in posamično zadeva. V obrazložitvi ni treba podrobno navesti vseh upoštevnih dejanskih in pravnih okoliščin, ker je treba vprašanje, ali obrazložitev akta izpolnjuje zahteve iz člena 253 ES, presojati ne samo glede na njegovo besedilo, ampak tudi glede na njegov okvir in vsa pravna pravila, ki urejajo zadevno področje (sodbi Sodišča z dne 2. aprila 1998 v zadevi Komisija proti Sytraval in Brink’s France, C‑367/95 P, Recueil, str. I‑1719, točka 63, in z dne 10. julija 2008 v zadevi Bertelsmann in Sony Corporation of America proti Impala, C‑413/06 P, ZOdl., str. I‑4951, točki 166 in 178).

43      Kadar se, kot v obravnavanem primeru, odločba o uporabi pravil Unije s področja konkurenčnega prava nanaša na več naslovnikov in na pripis odgovornosti za kršitev, mora biti zadostno obrazložena glede vsakega naslovnika, zlasti glede tistih, ki morajo v skladu s to izpodbijano odločbo odgovarjati za to kršitev (glej v tem smislu zgoraj v točki 39 navedeno sodbo Elf Aquitaine proti Komisiji z dne 29. septembra 2011, točka 152 in navedena sodna praksa).

44      Prvič, v obravnavani zadevi je treba opozoriti, da je Komisija v točki 22 obrazložitve izpodbijane odločbe pojasnila, da je uporaba skupnega poimenovanja „H&R/Tudapetrol“ utemeljena zaradi tesnih osebnih povezav med družbo Tudapetrol in skupino H&R ter odnosov, ki sta jih ti imeli na področju distribucije.

45      Kar zadeva osebne povezave, je iz točke 28 obrazložitve izpodbijane odločbe razvidno, da je bila vsaka izmed treh oseb, ki so se udeleževale protikonkurenčnih sestankov, in sicer g. H., g. G. in g. W., v različnih zadevnih obdobjih zaposlena v družbi Tudapetrol in skupini H&R. Še več, g. H. je bil hkrati komplementar družbe Tudapetrol ter od leta 2001 in celo ob sprejetju izpodbijane odločbe odgovorna oseba za prodajo v družbi H&R Wax Company Vertrieb. Poleg tega je bil g. G. v letih 1999 in 2000 hkrati upravljavec proizvodov v družbi SRS GmbH (družbi, ki je del skupine H&R in posredno v lasti družbe H&R ChemPharm) in odgovorna oseba za prodajo v družbi Tudapetrol.

46      Kar zadeva poslovne povezave med skupino H&R in družbo Tudapetrol, je Komisija v točki 22 obrazložitve izpodbijane odločbe pojasnila, da je bila slednja podjetje, ki je tržilo in distribuiralo parafinske voske in stiskane parafine za skupino H&R.

47      Zato je treba ugotoviti, da so razlogi, iz katerih je Komisija družbo Tudapetrol pogosto obravnavala skupaj s skupino H&R pod skupnim poimenovanjem „H&R/Tudapetrol“, jasno razvidni iz izpodbijane odločbe.

48      Drugič, preučiti je treba, ali izpodbijana odločba vsebuje zadostno obrazložitev glede ravnanja, ki se uveljavlja proti družbam skupine H&R in družbi Tudapetrol.

49      Komisija je v točki 106 obrazložitve izpodbijane odločbe opisala delovanje sklopov kršitve, ki zadevajo parafinske voske (osrednji in drugi sklop kršitve). Tako so se predstavniki udeleženih podjetij redno srečevali na „tehničnih sestankih“. Ti sestanki so bili „vedno razdeljeni na dva dela: začetna razprava se je nanašala na tehnična vprašanja, sledile pa so ji razprave protikonkurenčne narave, ki so med drugim zadevale določanje cen, razdelitev trgov in kupcev (v nekaterih primerih) ter izmenjavo in razkritje občutljivih poslovnih informacij, kot so politike sedanjih in prihodnjih cen, kupci, proizvodne kapacitete in obseg prodaje“.

50      Komisija je v točkah 381 in 610 ter opombi 625 obrazložitve izpodbijane odločbe ločeno za družbo Tudapetrol na eni strani in družbe skupine H&R na drugi strani ugotovila začetek, konec in trajanje sodelovanja pri kršitvi. V skladu z izpodbijano odločbo je tako družba H&R ChemPharm pri kršitvi sodelovala od 1. julija 2001 do 28. aprila 2005 oziroma tri leta in devet mesecev, družba SRS pa od 22. februarja 2001 do 1. julija 2001 oziroma tri mesece. Družbi Hansen & Rosenthal in H&R Wax Company Vertrieb sta sodelovali od 1. januarja 2001 do 28. aprila 2005 oziroma štiri leta in tri mesece. Družba Tudapetrol je pri kršitvi sodelovala od 24. marca 1994 do 30. junija 2002 oziroma osem let in tri mesece. Komisija je pojasnila še, da so bili pri preučitvi trajanja sodelovanja pri kršitvi odločilni elementi obdobja, v katerih so bili g. W., g. H. in g. G. zaposleni v družbah, ki se štejejo za odgovorne za kršitev, in znana prisotnost teh oseb na tehničnih sestankih. Komisija v zvezi s tem napotuje na Prilogo k izpodbijani odločbi.

51      Komisija je v Prilogi k izpodbijani odločbi navedla štirinajst tehničnih sestankov, ki se jih je glede na razpoložljive dokaze skupina „H&R/Tudapetrol“ udeležila v obdobju sodelovanja pri kršitvi, ugotovljenem za družbo H&R ChemPharm (od 1. julija 2001 do 28. aprila 2005). Komisija je v opombah, v katerih so omenjeni ti sestanki, identificirala zaposlenega družbe H&R ChemPharm, ki se je udeležil sestanka, v tem primeru g. G., in opredelila dokaz, ki potrjuje njegovo prisotnost.

52      Tako je iz izpodbijane odločbe, obravnavane v okviru, v katerem je bila sprejeta, jasno razvidno, da so se proti tožeči stranki uveljavljali le tehnični sestanki, za katere je bila v dokumentaciji, ki jo je imela na voljo Komisija, navedena prisotnost skupine „H&R/Tudapetrol“ in katerih se je udeležil g. G., zaposlen pri tožeči stranki.

53      Tretjič, vseeno je treba preučiti obdobje od 1. julija 2001 do 30. junija 2002, za katero je Komisija ugotovila odgovornost družbe H&R ChemPharm in tudi družbe Tudapetrol.

54      V zvezi s tem je treba spomniti (glej točko 50 zgoraj), da je Komisija pri določitvi trajanja sodelovanja pri kršitvi kot odločilen element upoštevala obdobja, v katerih so bili g. W., g. H. in g. G. zaposleni v družbah, ki se štejejo za odgovorne za kršitev. Komisija pa je v Prilogi k izpodbijani odločbi navedla, da sta subjekt „H&R/Tudapetrol“ na tehničnih sestankih v obdobju od 1. julija 2001 do 30. junija 2002 zastopala g. G. in g. H. V točki 28 obrazložitve izpodbijane odločbe je tudi navedla, da je bil g. G. v tem obdobju odgovorna oseba za prodajo v družbi H&R Wax Company Vertrieb in upravljavec proizvodov v družbi H&R ChemPharm, medtem ko je bil g. H. hkrati zaposlen v oddelku za prodajo in marketing v družbi Tudapetrol (1997‒2002) in odgovorna oseba za prodajo v družbi H&R Wax Company Vertrieb (od leta 2001 in tudi ob sprejetju izpodbijane odločbe).

55      Zato je iz izpodbijane odločbe jasno razvidno, da je Komisija proti zadevnim družbam uveljavljala le obdobja kršitve, v katerih so se njihovi zaposleni udeleževali tehničnih sestankov, in da je razlog za ugotovitev vzporedne odgovornosti v obdobju od 1. julija 2001 do 30. junija 2002 dejstvo, da so bile osebe, ki so se udeleževale teh sestankov, zaposlene tako v družbi Tudapetrol kot v družbah skupine H&R, zlasti pri tožeči stranki.

56      Četrtič, preučiti je treba trditve tožeče stranke, navedene v repliki, v katerih poudarja, da zgolj sklicevanje na delovno razmerje med g. G. in njo ne more biti zadostna obrazložitev, ker „ni ničesar proizvajala ali prodajala“, ker je bil g. G. upravljavec proizvodov, in ne vodja prodaje, ter ker je za tožečo stranko delal le 30 % svojega časa.

57      V zvezi s tem je treba poudariti, da je trditev tožeče stranke, da „ni ničesar proizvajala ali prodajala“, v nasprotju z njenimi lastnimi izjavami, ki jih je podala v upravnem postopku. Dopisu tožeče stranke z dne 8. decembra 2005 je priložen seznam „proizvajalcev parafinov/mikrokristalnih voskov v Evropi“, na katerem je med drugimi navedena tudi ona. V dopisu z dne 15. decembra 2006 je izjavila, da je „družba H&R ChemPharm […] le proizvodno podjetje in torej ne prodaja parafinov tretjim osebam“. Poleg tega v dopisu z dne 31. januarja 2008 navaja, da je bil promet družb Hansen & Rosenthal in H&R Wax Company Vertrieb GmbH „večinoma ustvarjen z distribucijo proizvodov družbe H&R ChemPharm“.

58      Glede funkcij g. G. pa je tožeča stranka v dopisu z dne 19. januarja 2007 pojasnila, da je bil „vmesni člen med proizvodnjo in distribucijo“, ker je opravljal dve funkciji, in sicer funkcijo upravljavca proizvodov in funkcijo vodje prodaje. Glede na isti dopis je bila ta dvojna funkcija določena v pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni s tožečo stranko.

59      Iz tega sledi, da trditve tožeče stranke glede neobstoja proizvodnje družbe H&R ChemPharm in nevpletenosti g. G. v distribucijo parafinskih voskov nimajo dejanske podlage. Poleg tega mu dejstvo, da je le 30 % svojega delovnega časa delal pri tožeči stranki, ni onemogočalo, da ne bi vplival na poslovno ravnanje tožeče stranke glede na informacije, ki jih je dobil na tehničnih sestankih. Obrazložitev izpodbijane odločbe je zato skladna s pojasnili, ki jih je tožeča stranka navedla v upravnem postopku, in omogoča razumeti razloge, iz katerih je Komisija odgovornost tožeče stranke za kršitev povezala z delovnim razmerjem med njo in g. G.

60      Glede na navedeno je treba skleniti, da izpodbijana odločba, če se obravnava v celoti in v okviru, v katerem je bila sprejeta, vsebuje zadostno obrazložitev dejstev, ki pomenijo kršitev, ki so se uveljavljala proti tožeči stranki, in da omogoča razlikovanje med temi dejstvi in dejstvi, ki so se uveljavljala proti družbi Tudapetrol.

61      Tega sklepa ne more ovreči trditev tožeče stranke, da ni mogoče zahtevati, naj išče obrazložitev izpodbijane odločbe v opombah in prilogah k tej odločbi ter naj tako rekonstruira sklepanje, v skladu s katerim je Komisija ugotovila njeno odgovornost za nekatera obdobja.

62      Glede na obsežnost informacij in presoj, ki podpirajo odločitev o naložitvi glob več družbam, od katerih ima vsaka pravico imeti na voljo zadostno obrazložitev v zvezi z elementi, ki jo zadevajo, namreč Komisiji ni mogoče očitati, da je odločbo obrazložila na več ravneh. Natančneje, Komisija ne krši nobenega pravnega pravila, s tem ko v glavnem besedilu navaja le glavne preudarke, na katerih temelji njena odločba, in preudarke v zvezi s konkretnimi trditvami, ki so jih obravnavana podjetja navedla v odgovorih na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, ter s tem ko informacije ali pojasnila in sklicevanja na dokaze navaja v opombah ali prilogi k navedeni odločbi.

63      Dodati je treba, da je Komisija skupno poimenovanje „H&R/Tudapetrol“ uporabila že v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah, med drugim v okviru preučitve dokazov in v zbirni preglednici, v kateri je prikazana prisotnost udeleženih podjetij na posameznih tehničnih sestankih, medtem ko je bilo trajanje sodelovanja pri kršitvi ločeno ugotovljeno za skupino H&R in družbo Tudapetrol. Vendar tožeča stranka tega pristopa ni izpodbijala v odgovoru na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, ki ga je vložila skupaj z družbo Tudapetrol in drugimi družbami, ki so del skupine H&R, čeprav je bilo obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah ločeno naslovljeno na vsako družbo. Poleg tega sta skupina H&R in družba Tudapetrol v navedenem odgovoru v svojih trditvah prav tako sistematično uporabljali poimenovanje „H&R/Tudapetrol“, razen v točki 2.7.2, ki vsebuje odlomek, v katerem je bilo zatrjevano, da je kršitev, ki jo je storila družba Tudapetrol, zastarala, ker je ta dejavnosti v zvezi s parafinskimi voski domnevno nehala opravljati 1. maja 2000. V teh okoliščinah tožeča stranka Komisiji ne more učinkovito očitati, da ni navedla izrecnejše obrazložitve glede zadevnih vidikov.

64      Na drugem mestu, preučiti je treba očitek, ki se nanaša na kršitev člena 81 ES.

65      Prvič, preučiti je treba uporabo skupnega poimenovanja „H&R/Tudapetrol“, ki ga Komisija uporablja v izpodbijani odločbi.

66      V zvezi s tem je treba najprej ugotoviti, da se je Komisija v izpodbijani odločbi sklicevala na osebne povezave med družbo Tudapetrol in skupino H&R, ki jih tožeča stranka ne izpodbija.

67      Poleg tega je iz izvlečkov zabeležk in poročil, ki jih je imela na voljo Komisija, izjav udeležencev kartela, povzetih v izpodbijani odločbi, ter spisa, ki vsebuje vse dokaze, do katerih je imela tožeča stranka dostop pred sprejetjem izpodbijane odločbe, razvidno, da so se drugi udeleženci kršitve pogosto sklicevali na skupni subjekt „SRS/Tudapetrol“ ali „H&R/Tudapetrol“ ali pa so drugače povezovali družbo Tudapetrol in družbe skupine H&R v kontekstu kršitve. Zato je treba ugotoviti, da pogosta uporaba skupnega poimenovanja „H&R/Tudapetrol“, ki ga uporablja Komisija, ustreza tudi dojemanju, ki so ga imeli drugi udeleženci kartela.

68      Dalje, Komisija se je sklicevala tudi na vertikalno razmerje med skupino H&R in družbo Tudapetrol.

69      Tožeča stranka ne izpodbija, da je bila družba Tudapetrol „podjetje, ki je tržilo in distribuiralo parafinske voske in stiskane parafine za skupino H&R“, tako da je med podjetjema obstajala vertikalna povezava. Iz te vertikalne povezave je razvidno, da sta imeli podjetji skupni poslovni interes za povečanje dobička od prodaje parafinskih voskov, ki sta jih proizvajali oziroma tržili. Temu interesu je koristilo sodelovanje pri zadevni kršitvi, katere namen je bil med drugim določanje cen, s katerim je bilo mogoče doseči večji dobiček od tistega, ki bi lahko bil dosežen v primeru svobodne konkurence. Še več, ker je parafinske voske, ki jih je prodajala družba Tudapetrol, proizvajala skupina H&R, je lahko navedena vertikalna povezava še okrepila vtis drugih udeležencev kartela, da sta ti podjetji tesno povezani, tako da so ju dojemali kot en subjekt, kar je sicer razvidno iz dokumentov, ki jih je imela Komisija na voljo.

70      Iz tega sledi, da je lahko Komisija vertikalno povezavo med družbo Tudapetrol in skupino H&R upravičeno omenila med elementi, ki upravičujejo uporabo skupnega poimenovanja „H&R/Tudapetrol“ v nekaterih delih izpodbijane odločbe.

71      Nazadnje, spomniti je treba, da so družbe skupine H&R in družba Tudapetrol skupaj odgovorile na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah. Komisija je zato uporabila logični pristop, ko je trditve, ki so jih te družbe navedle, predstavila kot trditve subjekta „H&R/Tudapetrol“.

72      Zato je treba glede na osebne povezave med podjetjema, dojemanje drugih udeležencev kartela, vertikalno razmerje med družbo Tudapetrol in skupino H&R ter skupni odgovor na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah ugotoviti, da Komisija ni kršila člena 81 ES, ko je pri preučitvi nekaterih vidikov kršitve uporabila skupno poimenovanje „H&R/Tudapetrol“.

73      Drugič, spomniti je treba, da je Komisija proti tožeči stranki uveljavljala le tehnične sestanke, ki se jih je glede na njeno presojo dokumentacije, ki jo je imela na voljo, udeležila oseba, ki je bila zaposlena v družbi H&R ChemPharm (glej točke od 45 do 52 zgoraj). Prisotnost zaposlenega ali drugih predstavnikov na protikonkurenčnih sestankih je dejanska okoliščina, ki Komisiji omogoča ugotoviti odgovornost podjetja za kršitev člena 81 ES. V skladu s sodno prakso lahko namreč Komisija podjetju, ki je storilo kršitev, naloži sankcijo, samo če je kršitev storila oseba, ki je običajno pooblaščena za to, da deluje za zadevno podjetje (sodbi Splošnega sodišča z dne 29. aprila 2004 v združenih zadevah Tokai Carbon in drugi proti Komisiji, T‑236/01, T‑239/01, od T‑244/01 do T‑246/01, T‑251/01 in T‑252/01, Recueil, str. II‑1181, točka 277, in z dne 15. decembra 2010 v zadevi E.ON Energie proti Komisiji, T‑141/08, ZOdl., str. II‑5761, točka 258; glej v tem smislu tudi sodbo Sodišča z dne 7. junija 1983 v združenih zadevah Musique Diffusion française in drugi proti Komisiji, od 100/80 do 103/80, Recueil, str. 1825, točka 97).

74      Zato Komisija, s tem ko je skupno poimenovanje „H&R/Tudapetrol“ uporabila v nekaterih delih presoje v izpodbijani odločbi, pri čemer pa je navedla, da je sodelovanje na tehničnih sestankih uveljavljala proti tožeči stranki zaradi prisotnosti enega izmed njenih zaposlenih na teh sestankih, ni kršila člena 81 ES.

75      Ker tožeča stranka ni dokazala niti kršitve obveznosti obrazložitve niti kršitve člena 81 ES, je treba prvi del prvega tožbenega razloga zavrniti.

 Drugi del: kršitev pravice do obrambe

76      Tožeča stranka trdi, da ker se v obrazložitvi izpodbijane odločbe ne razlikuje med dejanji, ki se uveljavljajo proti njej, in dejanji, pripisanimi družbi Tudapetrol, ne more ugotoviti, katero dejansko ravnanje se ji očita. Zato naj bi bile njene možnosti za predložitev razbremenilnih dokazov omejene. Ker se jo šteje za soodgovorno za vsa ravnanja družbe Tudapetrol, naj bi morala za dokaz svoje nedolžnosti izpodbijati vse materialne očitke, navedene proti družbi Tudapetrol v zvezi z obdobjem njenega sodelovanja v kartelu.

77      V skladu z ustaljeno sodno prakso spoštovanje pravice do obrambe zahteva, da se zadevnemu podjetju v upravnem postopku da možnost, da ustrezno predstavi svoje stališče o resničnosti in upoštevnosti zatrjevanih dejstev in okoliščin ter o dokumentih, ki jih Komisija navaja v podporo svoji trditvi o obstoju kršitve (zgoraj v točki 73 navedena sodba Musique Diffusion française in drugi proti Komisiji, točka 10, ter sodbi Sodišča z dne 7. januarja 2004 v združenih zadevah Aalborg Portland in drugi proti Komisiji, C‑204/00 P, C‑205/00 P, C‑211/00 P, C‑213/00 P, C‑217/00 P in C‑219/00 P, Recueil, str. I‑123, točka 66, in z dne 25. januarja 2007 v zadevi Dalmine proti Komisiji, C‑407/04 P, ZOdl., str. I‑829, točka 44).

78      Uredba št. 1/2003 v členu 27(1) določa, da se strankam pošlje obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, v katerem morajo biti jasno navedeni vsi bistveni elementi, na katere se Komisija opira v tej fazi postopka, da bi se zadevne osebe lahko ustrezno seznanile z ravnanji, ki jim jih Komisija očita, in da bi se lahko učinkovito branile, preden Komisija sprejme dokončno odločbo. Tako obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah je procesno jamstvo, ki uporablja temeljno načelo prava Unije, ki zahteva spoštovanje pravice do obrambe v vseh postopkih (sodba Sodišča z dne 3. septembra 2009 v združenih zadevah Papierfabrik August Koehler in drugi proti Komisiji, C‑322/07 P, C‑327/07 P in C‑338/07 P, ZOdl., str. I‑7191, točka 35, in sodba Splošnega sodišča z dne 17. maja 2011 v zadevi Elf Aquitaine proti Komisiji, T‑299/08, ZOdl., str. II‑2149, točka 135).

79      To načelo zlasti zahteva, da mora obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, ki ga Komisija naslovi na podjetje, ki mu namerava naložiti globo zaradi kršitve pravil o konkurenci, vsebovati bistvene elemente v zvezi s tem podjetjem, kot so očitano dejanje, njegova kvalifikacija in dokazi, na katere se opira Komisija, da bi lahko to podjetje v upravnem postopku, uvedenem zoper njega, učinkovito navajalo svoje trditve (glej zgoraj v točki 78 navedeno sodbo Papierfabrik August Koehler in drugi proti Komisiji, točka 36 in navedena sodna praksa).

80      V obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah mora biti zlasti nedvoumno navedena pravna oseba, ki se ji bodo lahko naložile globe, to obvestilo mora biti nanjo naslovljeno in v njem mora biti navedeno, v kakšni vlogi se tej osebi očitajo dejanja (zgoraj v točki 78 navedena sodba Elf Aquitaine proti Komisiji z dne 17. maja 2011, točka 137; glej v tem smislu tudi zgoraj v točki 78 navedeno sodbo Papierfabrik August Koehler in drugi proti Komisiji, točki 37 in 38).

81      Prvič, v zvezi s tem je treba spomniti, da je Komisija z dopisom z dne 29. maja 2007 obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah naslovila na tožečo stranko.

82      Komisija je v točki 104 obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah že predstavila preglednico, prikazano v točki 124 obrazložitve izpodbijane odločbe in Prilogi k tej odločbi, v kateri je glede na informacije, ki jih je imela, navedla sestanke, ki se jih je udeležil subjekt „H&R/Tudapetrol“.

83      Komisija je v točkah 2 in 257 obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah ter opombi 493 k navedeni točki 257 podrobneje navedla, da namerava ugotoviti odgovornost družbe H&R ChemPharm za obdobje od 1. julija 2001 do 28. aprila 2005 za kršitev člena 81 ES, ki zajema sporazume ali usklajena ravnanja v zvezi z določanjem cen ter izmenjavo in razkritjem občutljivih poslovnih informacij, ki so vplivali na trg parafinskih voskov. Komisija je tam navedla še, da so bila odločilni element pri določitvi trajanja sodelovanja pri kršitvi obdobja, v katerih so bili g. W., g. H. in g. G. zaposleni v družbah, katerih odgovornost za kršitev je ugotovila. Komisija je že v točki 31 obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah natančno določila trajanja zaposlitve in funkcije teh treh oseb, kot je storila v točki 28 obrazložitve izpodbijane odločbe. Poleg tega so v obrazložitvi pod naslovom „4.2 Podrobne informacije o tehničnih sestankih“ navedeni dokazi, ki jih je Komisija upoštevala za vsakega izmed tehničnih sestankov.

84      Zato je iz obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah jasno razvidno, da so se upoštevali in proti družbi H&R ChemPharm uveljavljali le tisti tehnični sestanki, ki se jih je udeležil kateri izmed njenih zaposlenih. Tožeča stranka tako ne more učinkovito zatrjevati, da iz obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah ni mogla ugotoviti, katero ravnanje se ji očita, in da bi morala za dokaz svoje nedolžnosti izpodbijati vse materialne očitke, uveljavljane zoper družbo Tudapetrol.

85      Zaradi celovitosti je treba spomniti, da so družba Tudapetrol in družbe skupine H&R skupaj odgovorile na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, čeprav je bilo táko obvestilo ločeno naslovljeno na vsako izmed družb. Poleg tega so družba Tudapetrol in družbe skupine H&R v odgovoru uporabile skupno poimenovanje „H&R/Tudapetrol“. Tožeča stranka ni trdila, da se zaradi tega poimenovanja ni mogla braniti pred očitki, navedenimi proti njej.

86      Glede na navedeno je treba zavrniti drugi del prvega tožbenega razloga in torej prvi tožbeni razlog v celoti.

 Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 81 ES zaradi neobstoja dokaza, da je tožeča stranka storila kršitev

87      Drugi tožbeni razlog, naveden podredno, je razdeljen na dva dela. Tožeča stranka v prvem delu trdi, da Komisija ni zbrala dovolj dokazov za ugotovitev njene individualne odgovornosti. V drugem delu trdi, da o njeni odgovornosti prav tako ni mogoče sklepati iz dokazov proti drugim družbam, ki so del skupine H&R.

 Prvi del: neobstoj dokazov za ugotovitev neposredne odgovornosti tožeče stranke

88      Po mnenju tožeče stranke Komisija ni dokazala, da je osebno storila kršitev.

89      Na prvem mestu, Komisija naj pri presoji dokazov ne bi upoštevala dejstva, da tožeče stranke ni štela za odgovorno za dva sklopa enotne kršitve, in sicer za razdelitev trgov in kupcev (drugi sklop kršitve) in za sklop v zvezi z nemškim trgom stiskanih parafinov (sklop kršitve glede stiskanih parafinov). V zvezi z njo naj bi bil v točki 328 obrazložitve izpodbijane odločbe ugotovljen le osrednji sklop kršitve, to je določanje cen in izmenjava občutljivih poslovnih informacij na trgu parafinskih voskov. Zato tožeča stranka meni, da bi morala Komisija natančneje izvajati dokaze, da bi opredelila tiste, ki zadevajo tožečo stranko, in preprečila, da se proti njej uporabijo dokazi, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti kršitve, ki so jih storile le tretje osebe.

90      Na drugem mestu, kar zadeva ugotovljeno obdobje kršitve, to je od 1. julija 2001 do 28. aprila 2005, naj se protikonkurenčnih sestankov ne bi udeleževal noben zaposleni tožeče stranke, ki bi dejavno delal zanjo. G. G., ki je bil pri njej „upravljavec proizvodov“ od leta 2001, naj ne bi opravljal nalog v njenem komercialnem oddelku. Za tožečo stranko naj bi delal 30 % svojega časa. Njegova naloga kot enega izmed treh upravljavcev proizvodov tožeče stranke naj bi zajemala razvoj parafinskih proizvodov in emulzij voskov z novimi kemičnimi sestavami. To naj ne bi vključevalo nobene naloge ali odgovornosti, povezane s komercialno dejavnostjo tožeče stranke niti a fortiori z njenim zastopanjem. V zvezi s tem tožeča stranka kot dokaz predlaga pričanje svojega poslovodje, g. S.

91      Kot navaja tožeča stranka, je bilo v dopisu z dne 19. januarja 2007 navedeno, da je g. G. „sales manager“ (odgovorna oseba za prodajo) družbe H&R Wax Company Vertrieb, ki je ločena od tožeče stranke. Zanika, da je bila družba H&R Wax Company Vertrieb njeno distribucijsko podjetje. Slednja naj bi bila s pravnega vidika neodvisna, tožeča stranka pa naj v njej ne bi imela lastniških deležev niti pooblastila za vodenje. Prav tako zanika, da je imela družba H&R Wax Company Vertrieb status družbenika ali da je imela „posebne nadzorne pravice“ do nje. Zato naj ji ne bi bilo mogoče pripisati odgovornosti družbe H&R Wax Company Vertrieb.

92      Še več, po mnenju tožeče stranke Komisija ni dokazala, da je g. G. deloval zanjo, ko se je udeleževal tehničnih sestankov. Zato naj na splošno ne bi obstajal noben dokaz o osebnem sodelovanju tožeče stranke pri kršitvi.

93      Na tretjem mestu, tožeča stranka navaja, da tudi če bi Splošno sodišče menilo, da je bil g. G. njen predstavnik na tehničnih sestankih, Komisija nikakor ni predložila dokaza, da je tožeča stranka kršila člen 81 ES. V zvezi s tem predlaga podrobno analizo vsakega izmed tehničnih sestankov, na katerih je bila skupina H&R glede ne izpodbijano odločbo prisotna.

–       Pojma sporazum in usklajeno ravnanje

94      Na podlagi člena 81(1) ES so kot nezdružljivi s skupnim trgom prepovedani vsi sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja, ki bi lahko prizadeli trgovino med državami članicami in katerih cilj oziroma posledica je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na skupnem trgu.

95      Za sporazum v smislu člena 81(1) ES zadostuje, da zadevna podjetja izrazijo skupno voljo, da bodo na trgu delovala na določen način (sodbi Splošnega sodišča z dne 17. decembra 1991 v zadevi Hercules Chemicals proti Komisiji, T‑7/89, Recueil, str. II‑1711, točka 256, in z dne 20. marca 2002 v zadevi HFB in drugi proti Komisiji, T‑9/99, Recueil, str. II‑1487, točka 199).

96      Lahko se šteje, da je sporazum v smislu člena 81(1) ES sklenjen že, če je načeloma podano soglasje volj o omejitvi konkurence, tudi če o posameznih elementih nameravane omejitve še potekajo pogajanja (sodba Splošnega sodišča z dne 16. junija 2011 v zadevi Heineken Nederland in Heineken proti Komisiji, T‑240/07, ZOdl., str. II‑3355, točka 45; glej v tem smislu tudi zgoraj v točki 95 navedeno sodbo HFB in drugi proti Komisiji, točke od 151 do 157 in 206).

97      Pojem usklajenega ravnanja se nanaša na kakršno koli obliko usklajenega delovanja podjetij, ki – ne da bi moralo pripeljati do sklenitve pogodbe v pravem pomenu – konkurenčna tveganja namenoma nadomešča s praktičnim sodelovanjem med njimi (sodbi Sodišča z dne 8. julija 1999 v zadevi Komisija proti Anic Partecipazioni, C‑49/92 P, Recueil, str. I‑4125, točka 115, in Hüls proti Komisiji, C‑199/92 P, Recueil, str. I‑4287, točka 158).

98      Člen 81(1) ES v zvezi s tem nasprotuje vsakemu neposrednemu ali posrednemu stiku med gospodarskimi subjekti, ki bi bodisi vplival na ravnanje trenutnega ali potencialnega konkurenta na trgu bodisi bi takemu konkurentu razkril ravnanje na trgu, za katero se je gospodarski subjekt odločil ali ki ga namerava upoštevati, kadar je cilj ali posledica teh stikov omejevanje konkurence (zgoraj v točki 96 navedena sodba Heineken Nederland in Heineken proti Komisiji, točka 47; glej v tem smislu tudi zgoraj v točki 97 navedeno sodbo Komisija proti Anic Partecipazioni, točki 116 in 117).

–       Načela presoje dokazov

99      Komisija mora v skladu s sodno prakso dokazati kršitve, ki jih ugotovi, in predložiti dokaze, ki so primerni za to, da se pravno zadostno dokaže, da so podani znaki kršitve (glej sodbo Sodišča z dne 17. decembra 1998 v zadevi Baustahlgewebe proti Komisiji, C‑185/95 P, Recueil, str. I‑8417, točka 58, in sodbo Splošnega sodišča z dne 27. septembra 2006 v združenih zadevah Dresdner Bank in drugi proti Komisiji, T‑44/02 OP, T‑54/02 OP, T‑56/02 OP, T‑60/02 OP in T‑61/02 OP, ZOdl., str. II‑3567, točka 59 in navedena sodna praksa).

100    V zvezi z obsegom sodnega nadzora mora v skladu z ustaljeno sodno prakso Splošno sodišče, kadar mu je predložena tožba za razglasitev ničnosti odločbe, sprejete na podlagi člena 81(1) ES, na splošno izvesti celovit nadzor, da bi preverilo, ali so pogoji za uporabo člena 81(1) ES izpolnjeni (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 26. oktobra 2000 v zadevi Bayer proti Komisiji, T‑41/96, Recueil, str. II‑3383, točka 62 in navedena sodna praksa).

101    V tem okviru je treba dvom sodišča razlagati v korist podjetja, naslovnika odločbe o ugotovitvi kršitve. Sodišče torej ne more sklepati, da je Komisija pravno zadostno dokazala obstoj zadevne kršitve, če še vedno dvomi o tem vprašanju, zlasti v okviru tožbe za razglasitev ničnosti odločbe o naložitvi globe (zgoraj v točki 99 navedena sodba Dresdner Bank in drugi proti Komisiji, točka 60, in sodba Splošnega sodišča z dne 12. julija 2011 v zadevi Hitachi in drugi proti Komisiji, T‑112/07, ZOdl., str. II‑3871, točka 58).

102    V tem zadnjem primeru je namreč treba upoštevati načelo domneve nedolžnosti, kot izhaja zlasti iz člena 6(2) Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane 4. novembra 1950 v Rimu, in ki se uvršča med temeljne pravice, ki pomenijo splošna načela prava Evropske unije. Z vidika narave zadevnih kršitev ter narave in stopnje strogosti sankcij, ki so zanje predpisane, se načelo domneve nedolžnosti uporablja med drugim v postopkih v zvezi s kršitvijo pravil o konkurenci, ki veljajo za podjetja in na podlagi katerih se lahko naložijo globe ali periodične denarne kazni (zgoraj v točki 101 navedena sodba Hitachi in drugi proti Komisiji, točka 59; glej v tem smislu tudi zgoraj v točki 99 navedeno sodbo Dresdner Bank in drugi proti Komisiji, točka 61 in navedena sodna praksa).

103    Zato se mora Komisija pri dokazovanju obstoja kršitve sklicevati na natančne in ujemajoče se dokaze. Vendar je treba poudariti, da ni nujno, da vsak dokaz Komisije zadosti tem merilom glede vsakega znaka kršitve. Zadošča, da to zahtevo izpolnjuje sklenjen krog indicev, na katere se sklicuje institucija in ki se presojajo skupaj (glej zgoraj v točki 99 navedeno sodbo Dresdner Bank in drugi proti Komisiji, točki 62 in 63 ter navedena sodna praksa).

104    Indici, ki jih Komisija navede v izpodbijani odločbi, da bi dokazala, da je podjetje kršilo člen 81(1) ES, se ne smejo presojati ločeno, ampak kot celota (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 8. julija 2008 v zadevi BPB proti Komisiji, T‑53/03, ZOdl., str. II‑1333, točka 185 in navedena sodna praksa).

105    Prav tako je treba navesti, da je Komisija v praksi pogosto zavezana dokazati obstoj kršitve v okoliščinah, ki so za to neugodne, ker je lahko poteklo več let od časa dejanskega stanja kršitve in ker več podjetij, ki so bila predmet preiskave, ni dejavno sodelovalo s Komisijo. Čeprav mora Komisija nujno dokazati, da je bil sklenjen nezakonit sporazum o določitvi cene, bi bilo pretirano zahtevati še, naj predloži dokaz o posebnem mehanizmu, s katerim je bil dosežen ta cilj. Podjetje, odgovorno za kršitev, bi se namreč prelahko izognilo vsaki sankciji, če bi se lahko sklicevalo na trditev o nenatančnosti predloženih informacij glede izvajanja nezakonitega sporazuma, kadar sta obstoj sporazuma in njegov protikonkurenčni cilj vendarle zadostno dokazana. Podjetja se v takem položaju lahko primerno branijo, če imajo možnost podati pripombe na vse dokaze, ki jih proti njim uveljavlja Komisija (sodba Splošnega sodišča z dne 8. julija 2004 v združenih zadevah JFE Engineering in drugi proti Komisiji, T‑67/00, T‑68/00, T‑71/00 in T‑78/00, ZOdl., str. II‑2501, točka 203).

106    V zvezi z dokazi, ki jih je mogoče navesti za ugotovitev kršitve člena 81 ES, velja namreč v pravu Unije načelo proste presoje dokazov (sodba Splošnega sodišča z dne 8. julija 2004 v zadevi Dalmine proti Komisiji, T‑50/00, ZOdl., str. II‑2395, točka 72, in zgoraj v točki 101 navedena sodba Hitachi in drugi proti Komisiji, točka 64).

107    Kar zadeva dokazno vrednost različnih dokazov, je edino upoštevno merilo za presojo predloženih dokazov njihova verodostojnost (zgoraj v točki 106 navedena sodba Dalmine proti Komisiji, točka 72).

108    Glede na splošna pravila z zvezi z dokazi sta verodostojnost in torej dokazna vrednost dokumenta odvisni od izvora, okoliščin nastanka, naslovnika in vsebine tega dokumenta (sodba Splošnega sodišča z dne 15. marca 2000 v združenih zadevah Cimenteries CBR in drugi proti Komisiji, T‑25/95, T‑26/95, od T‑30/95 do T‑32/95, od T‑34/95 do T‑39/95, od T‑42/95 do T‑46/95, T‑48/95, od T‑50/95 do T‑65/95, od T‑68/95 do T‑71/95, T‑87/95, T‑88/95, T‑103/95 in T‑104/95, Recueil, str. II‑491, točki 1053 in 1838, in zgoraj v točki 101 navedena sodba Hitachi in drugi proti Komisiji, točka 70).

109    Če se Komisija za sklep o obstoju kršitve opira le na ravnanje zadevnih podjetij na trgu, zadostuje, da ta dokažejo obstoj okoliščin, ki dejstva, ki jih je ugotovila Komisija, prikazujejo drugače in tako omogočajo, da se razlaga Komisije, ki jo je navedla pri ugotovitvi obstoja kršitve pravil Unije o konkurenci, nadomesti z drugo verjetno razlago dejstev (glej v tem smislu zgoraj v točki 105 navedeno sodbo JFE Engineering in drugi proti Komisiji, točka 186).

110    Če pa se Komisija sklicuje na dokazne listine, morajo zadevna podjetja ne le predložiti verjetno alternativo tezi Komisije, temveč morajo dokazati, da dokazi, navedeni v izpodbijani odločbi, ne zadostujejo za ugotovitev obstoja kršitve (zgoraj v točki 105 navedena sodba JFE Engineering in drugi proti Komisiji, točka 187). Tako izvajanje dokazov ne krši načela domneve nedolžnosti (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 8. julija 1999 v zadevi Montecatini proti Komisiji, C‑235/92 P, Recueil, str. I‑4539, točka 181).

111    Ob upoštevanju splošno znane prepovedi protikonkurenčnih sporazumov od Komisije ni mogoče zahtevati, naj predloži listine, ki izrecno dokazujejo stike med zadevnimi gospodarskimi subjekti. Nepopolni in sporadični dokazi, s katerimi bi lahko razpolagala Komisija, morajo biti primerni, da se v vsakem primeru dopolnijo s sklepanjem, ki omogoča rekonstrukcijo upoštevnih okoliščin. O obstoju protikonkurenčne prakse ali sporazuma je torej mogoče sklepati na podlagi določenega števila dogodkov, ki sovpadajo, in indicev, ki lahko skupaj, če ne obstaja druga dosledna razlaga, pomenijo dokaz kršitve pravil o konkurenci (zgoraj v točki 77 navedena sodba Aalborg Portland in drugi proti Komisiji, točke od 55 do 57; glej tudi zgoraj v točki 99 navedeno sodbo Dresdner Bank in drugi proti Komisiji, točki 64 in 65 ter navedena sodna praksa).

112    Pri presoji dokazne vrednosti dokaznih listin je treba za zelo pomembno šteti okoliščino, da je dokument nastal v neposredni zvezi z dejstvi (sodbi Splošnega sodišča z dne 11. marca 1999 v zadevi Ensidesa proti Komisiji, T‑157/94, Recueil, str. II‑707, točka 312, in z dne 16. decembra 2003 v združenih zadevah Nederlandse Federatieve Vereniging voor de Groothandel op Elektrotechnisch Gebied in Technische Unie proti Komisiji, T‑5/00 in T‑6/00, Recueil, str. II‑5761, točka 181) ali da ga je napisala neposredna priča teh dejstev (zgoraj v točki 105 navedena sodba JFE Engineering in drugi proti Komisiji, točka 207).

113    Neobstoj datuma ali podpisa na dokumentu ali to, da je nečitljivo napisan, temu dokumentu ne odvzema vse dokazne vrednosti, zlasti če se njegov izvor, verjeten datum nastanka in vsebina lahko dovolj zanesljivo ugotovijo (sodba Splošnega sodišča z dne 13. decembra 2006 v združenih zadevah FNCBV proti Komisiji, T‑217/03 in T‑245/03, ZOdl., str. II‑4987, točka 124; glej v tem smislu tudi sodbo Splošnega sodišča z dne 10. marca 1992 v zadevi Shell proti Komisiji, T‑11/89, Recueil, str. II‑757, točka 86).

114    Iz načela proste presoje dokazov izhaja, da se neobstoj dokaznih listin sicer lahko izkaže za upošteven v okviru celovite presoje sklenjenega kroga indicev, na katere se sklicuje Komisija, vendar pa to ne pomeni, da lahko zadevno podjetje trditve Komisije izpodbija s predložitvijo alternativne razlage dejstev. Tako je samo v primeru, če na podlagi dokazov, ki jih je predložila Komisija, ni mogoče nedvoumno in brez potrebne razlage dokazati obstoja kršitve (zgoraj v točki 101 navedena sodba Hitachi in drugi proti Komisiji, točka 65; glej v tem smislu tudi sodbo Splošnega sodišča z dne 12. septembra 2007 v zadevi Coats Holdings in Coats proti Komisiji, T‑36/05, neobjavljena v ZOdl., točka 74).

115    Poleg tega nobena določba niti nobeno splošno načelo prava Unije Komisiji ne prepovedujeta, da bi proti podjetju uporabila izjave drugih podjetij, ki se jim očita udeležba v kartelu. V nasprotnem primeru bi bilo dokazno breme, ki ga nosi Komisija za ravnanja, ki so v nasprotju s členom 81 ES, nevzdržno in nezdružljivo z njeno nalogo nadzora nad pravilno uporabo teh določb (zgoraj v točki 105 navedena sodba JFE Engineering in drugi proti Komisiji, točka 192, in zgoraj v točki 101 navedena sodba Hitachi in drugi proti Komisiji, točka 67).

116    Še posebej visoko dokazno vrednost je mogoče priznati izjavam, ki so, prvič, zanesljive, drugič, podane v imenu podjetja, tretjič, jih poda oseba, ki ima poklicno obveznost delovati v interesu tega podjetja, četrtič, nasprotujejo interesom izjavitelja, petič, jih poda neposredna priča dogajanju, ki ga opisujejo, in šestič, so podane pisno, načrtno in po tehtnem premisleku (zgoraj v točki 101 navedena sodba Hitachi in drugi proti Komisiji, točka 71; glej v tem smislu tudi zgoraj v točki 105 navedeno sodbo JFE Engineering in drugi proti Komisiji, točke od 205 do 210).

117    Vendar izjave nekega podjetja, ki se mu očita udeležba v kartelu, katere pravilnost izpodbija več drugih zadevnih podjetij, ni mogoče šteti za zadosten dokaz obstoja kršitve, ki so jo ta podjetja storila, ne da bi to potrjevali drugi dokazi, pri čemer je zaradi zanesljivosti zadevnih izjav lahko zahtevana stopnja potrditve manjša (zgoraj v točki 105 navedena sodba JFE Engineering in drugi proti Komisiji, točki 219 in 220, in zgoraj v točki 101 navedena sodba Hitachi in drugi proti Komisiji, točka 68).

118    Čeprav je poleg tega nekaj nezaupanja do prostovoljnih navedb glavnih udeležencev v protipravnem kartelu običajno glede na verjetnost, da želijo ti udeleženci zmanjšati pomen svojega prispevka h kršitvi in poudariti prispevek drugih, to ne spremeni dejstva, da se namreč s predlogom za uporabo obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, da bi se dosegla imuniteta pred globo ali znižanje globe, ne spodbuja nujno k temu, da se predložijo izkrivljeni dokazi glede sodelovanja preostalih udeležencev v kartelu. Vsak poskus zavajanja Komisije namreč lahko omaje odkritost in popolnost sodelovanja predlagatelja in s tem ogrozi njegovo možnost, da je deležen vseh ugodnosti na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 (zgoraj v točki 101 navedena sodba Hitachi in drugi proti Komisiji, točka 72; glej v tem smislu tudi sodbo Splošnega sodišča z dne 16. novembra 2006 v zadevi Peróxidos Orgánicos proti Komisiji, T‑120/04, ZOdl., str. II‑4441, točka 70).

119    Zlasti je treba ugotoviti, da to, da neka oseba prizna kršitev in tako prizna obstoj dejstev, ki presegajo tista, o obstoju katerih je mogoče neposredno sklepati iz zadevnih dokumentov, a priori pomeni – ob neobstoju posebnih okoliščin, ki bi nakazovale nasprotno – da se je ta oseba odločila povedati resnico. Zato je treba izjave, ki so v nasprotju z interesi izjavitelja, načeloma šteti za še posebej zanesljive dokaze (zgoraj v točki 104 navedena sodba JFE Engineering in drugi proti Komisiji, točki 211 in 212, ter sodbi Splošnega sodišča z dne 26. aprila 2007 v združenih zadevah Bolloré in drugi proti Komisiji, T‑109/02, T‑118/02, T‑122/02, T‑125/02, T‑126/02, T‑128/02, T‑129/02, T‑132/02 in T‑136/02, ZOdl., str. II‑947, točka 166, in z dne 8. julija 2008 v zadevi Lafarge proti Komisiji, T‑54/03, neobjavljena v ZOdl., točka 59).

120    Zgoraj navedena sodna praksa se po analogiji uporablja za člen 53 Sporazuma EGP.

–       Izpodbijana odločba

121    Najprej je treba spomniti, da je Komisija v točki 2 obrazložitve izpodbijane odločbe pod naslovom „Povzetek kršitve“ navedla, da so naslovniki navedene odločbe sodelovali pri enotni, kompleksni in trajajoči kršitvi člena 81 ES ter člena 53 Sporazuma EGP. Osrednji sklop kršitve so sestavljali „sporazumi ali usklajena ravnanja, ki so se nanašali na določanje cen ter izmenjavo in razkritje poslovno občutljivih informacij“ glede parafinskih voskov. V skladu z izpodbijano odločbo je tožeča stranka sodelovala le pri tem osrednjem sklopu kršitve. Nekatera druga podjetja, ki so predmet izpodbijane odločbe, so sodelovala tudi pri drugih sklopih kršitve, in sicer pri „razdelitvi kupcev in/ali trgov“ v zvezi s parafinskimi voski (drugi sklop kršitve) ter pri „stiskanih parafinih, ki so se prodajali končnim kupcem v Nemčiji“ (sklop kršitve glede stiskanih parafinov).

122    Komisija je v izpodbijani odločbi v točki 106 in naslednjih njene obrazložitve pod naslovoma „4. Opis dogodkov“ in „4.1 Temeljna načela in delovanje kartela“ tako opisala vsebino praks določanja cen:

„[…]

(106) Tehnični sestanki so bili vedno razdeljeni na dva dela: začetna razprava se je nanašala na tehnična vprašanja, sledile pa so ji razprave protikonkurenčne narave, ki so med drugim zadevale določanje cen, razdelitev trgov in kupcev (v nekaterih primerih) ter izmenjavo in razkritje občutljivih poslovnih informacij, kot so politike sedanjih in prihodnjih cen, kupci, proizvodne kapacitete in obseg prodaje.

(107) Pogovori o cenah in potencialnih zvišanjih cen so navadno potekali na koncu tehničnih sestankov. Običajno je družba Sasol pretehtala pogovore o cenah, nato pa so o cenah in strategijah cenovne politike razpravljali vsi udeleženci en za drugim […]. Pogovori so zadevali tako zvišanja cen in ciljne cene za posamezne kupce ter zvišanja splošnih cen kot tudi minimalne cene in ciljne cene za celoten trg […]. O zvišanjih cen so se po navadi dogovorili v absolutnem znesku, in ne v odstotkih (na primer, 60 EUR na tono popolnoma rafiniranih parafinskih voskov) […]. O minimalnih cenah se ni dogovorilo samo, kadar je prišlo do dogovora o zvišanju cen, temveč tudi, kadar cen ni bilo mogoče zvišati (na primer v obdobju zniževanja cen) […].

[…]

(109) Poleg tega so si predstavniki podjetij izmenjali občutljive poslovne informacije in razkrili svojo splošno strategijo […].

(110) Podjetja, razen družbe MOL, so predstavljale odgovorne osebe, ki so bile pristojne za določanje cenovne strategije svojega podjetja in cen za posamezne kupce. […]

(111) Na tehničnih sestankih so se pogovori o cenah nanašali na parafinske voske na splošno […], le redko pa na posamezne vrste parafinskih voskov (kot so popolnoma rafinirani parafinski voski, delno rafinirani parafinski voski, mešanice voskov/specialni voski, trdi parafinski voski in hidrirani parafinski voski). Poleg tega je bilo vsem podjetjem jasno, da se bodo cene za vse vrste parafinskih voskov zvišale za isti znesek ali za isti odstotek […].

[…]

(113) Izid tehničnih sestankov je bil običajno izvršen z obvestilom kupcem o zvišanjih cen ali s preklicem obstoječih tarifnih modelov […]. O občasnih neupoštevanjih ali neizvajanjih se je razpravljalo na naslednjem sestanku (glej na primer točki 149 in 157 obrazložitve). Po navadi je eno od zastopanih podjetij prevzelo iniciativo in je začelo zviševati svoje cene. Navadno je bila to družba Sasol, včasih pa je prosila drugega udeleženca, naj začne. Kmalu po obvestilu enega podjetja kupcem o nameri, da zviša cene, so drugi ponudniki sledili premiku in tudi sami naznanili zvišanje cen […]. Osebe, ki so predstavljale podjetja na tehničnih sestankih, so druge udeležence seznanile z ukrepi, sprejetimi za izvršitev izidov tehničnih sestankov. Te informacije so bile prenesene ustno […] ali s pošiljanjem kopij obvestil o zvišanju cen ali o preklicu zadevnih cen enemu ali vsem preostalim [udeleženim] podjetjem. […] Komisija je namreč odkrila, da so si podjetja izmenjevala taka obvestila. Za vzorec okrog 150 dopisov te vrste je bilo ugotovljeno, da so bili izmenjani v šestih tednih po tehničnih sestankih […]. Izjavljeno je bilo tudi, da zastopana podjetja v skladu z dogovorom niso smela dogovorjenega zvišanja cen izkoristiti za povečanje svojega tržnega deleža […]. Ta izjava v odgovorih na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah ni bila izpodbijana.“

123    Komisija je v izpodbijani odločbi pod naslovom „4.2 Podrobne informacije o tehničnih sestankih“ najprej prikazala zbirno preglednico, v kateri so bili navedeni kraji in časi tehničnih sestankov ter podjetja, ki so bila prisotna (točka 124 obrazložitve izpodbijane odločbe). V nadaljevanju je preučila razpoložljive dokaze glede vsakega tehničnega sestanka (točke od 126 do 177 obrazložitve izpodbijane odločbe).

124    Komisija je v izpodbijani odločbi pod naslovoma „5. Uporaba člena 81 [ES] v obravnavani zadevi“ in „5.3 Narava kršitve v obravnavani zadevi“ opredelila načela v zvezi z opredelitvijo protikonkurenčnih ravnanj, ki jih je uporabila:

„5.3.1 Načela

[…]

(205) [K]adar gre za dolgotrajno kompleksno kršitev, je Komisiji ni treba opredeliti kot [sporazum ali usklajeno ravnanje]. Pojma sporazum [ali] usklajeno ravnanje sta nedoločna in se lahko prekrivata. Protikonkurenčno ravnanje se lahko s časom spreminja, njegovi mehanizmi pa se lahko prilagodijo ali okrepijo glede na to, kako se položaj razvija. Tako razlikovanje bi se namreč lahko izkazalo za nemogoče, saj ima kršitev lahko istočasno znake obeh oblik prepovedanega ravnanja, medtem ko bi bilo nekatere pojavne oblike tega ravnanja, če bi se presojale posamično, mogoče opredeliti, da spadajo natančno v eno in ne v drugo obliko ravnanja. Bilo pa bi umetno, če bi v analizi to, kar očitno pomeni izvršitev ravnanj z enim samim globalnim ciljem, razvrščali v več ločenih kategorij kršitev. Kartel lahko torej hkrati pomeni sporazum in usklajeno ravnanje. V členu 81 [ES] ni predvidena posebna opredelitev za kompleksno kršitev, kot je ta, opisana v tej odločbi […].

(206) Ob udeležbi več članov kartela, katerega protikonkurenčno ravnanje je mogoče glede na trajanje opredeliti kot sporazum ali kot usklajeno ravnanje (kompleksne kršitve), Komisiji ni treba natančneje opredeliti, v katero kategorijo spada posamezno ravnanje.[…]“

125    Komisija je nato v izpodbijani odločbi še vedno pod naslovom „5.3 Narava kršitve v obravnavani zadevi“ tako opisala vsebino kršitve:

„5.3.2      Izvršitev

(210) Dejstva, navedena pod poglavjem 4 te odločbe, dokazujejo, da so vsa podjetja, o katerih poteka ta postopek, sodelovala pri tajnem dogovarjanju v zvezi s parafinskimi voski, podjetja iz točke 2 pa tudi v zvezi s stiskanimi parafini […] in da so se redno udeleževala sestankov, na katerih se je razpravljalo o teh elementih:

1.      določanje cen[;] 

2.      […] razdelitev kupcev in/ali razdelitev trgov[;]

3.      razkritje in izmenjava občutljivih poslovnih informacij, zlasti o kupcih, določanju tarif, proizvodnih kapacitetah in obsegu prodaje […].

5.3.2.2      Določanje cen

(240) Iz točk 98, 107, 126, 128, 131, 133, 135, 137, 139, 140, 142, 145, 147, 149, 152, 153, 156, 157, 163, 168, 174, 176 in 177 je razvidno, da so zadevna podjetja določala minimalne tarife in se dogovarjala o zvišanju tarif (‚določanje cen‘).

(241) Podjetja ExxonMobil, Repsol, Sasol in Shell so potrdila obstoj praks določanja cen (glej točko 107), kar so ponovno potrdila med zaslišanjem in v pisnih odgovorih na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah.“

–       Pripisovanje prisotnosti g. G. na tehničnih sestankih družbi H&R ChemPharm

126    Tožeča stranka trdi, da prisotnosti g. G. na tehničnih sestankih ni mogoče uveljavljati proti njej. Naloge g. G. kot upravljavca proizvodov naj bi bile omejene na razvoj novih proizvodov, kar izključuje komercialno dejavnost ali obveznosti zastopanja tožeče stranke. Vsekakor pa naj bi bil pri tožeči stranki le 30 % svojega delovnega časa.

127    V skladu s sodno prakso, navedeno v točki 73 zgoraj, lahko Komisija podjetju, ki je storilo kršitev, naloži sankcijo, samo če je kršitev storila oseba, ki je običajno pooblaščena za to, da deluje za zadevno podjetje.

128    Glede obveznosti g. G. je tožeča stranka v dopisu z dne 19. januarja 2007 izjavila:

„[G. G.] je opravljal funkcijo upravljavca proizvodov v družbi SRS od leta 1994 do 1. julija 2001 in je bil na podlagi tega zaposlen v našem podjetju. 1. julija 2001 je bilo njegovo delovno mesto preneseno v družbo H&R Management & Service [zdaj H&R ChemPharm]. Posledično je [g. G.] od leta 2001 do zdaj zaposlen v družbi H&R ChemPharm […] kot upravljavec proizvodov […]. Od 1. januarja 2001 opravlja naloge Sales Managerja v družbi H&R Wax Company Vertrieb, ne da bi bil formalno zaposlen v tej družbi […]. G. G. opravlja od leta 1999 dvojno funkcijo upravljavca proizvodov in Sales Managerja. Kot upravljavec proizvodov je vmesni člen med proizvodnjo in distribucijo. Naloge upravljavca proizvodov poleg stalnega prilagajanja proizvodnih možnosti zahtevam trga zajemajo med drugim tehnično podporo kupcem pri uporabi proizvodov. [G. G.] je v okviru te dvojne funkcije zadolžen za tehnična vprašanja kupcev, skupaj z [g. H.] pa tudi za komercialna vprašanja. Ta dvojna funkcija je predvidena v pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni z družbo H&R ChemPharm.“

129    Tožeča stranka je poleg tega v dopisu z dne 8. decembra 2005 izjavila:

„Od vstopa [družbe H&R ChemPharm] v sektor parafinov leta 1994 do leta 2001 je bil [g. W.] odgovorna oseba za distribucijo. [G. W.] je upokojen od konca leta 2001. Zaradi načrtovanega odhoda [g. W.] se je tej službi najprej pridružil [g. H.] (od leta 1997), nato pa leta 1999 še [g. G.]. Ti osebi sta še vedno odgovorni za distribucijo parafinov.“

130    Na prvem mestu, skleniti je treba, da je bil g. G. kot upravljavec proizvodov družbe H&R ChemPharm pooblaščen, da deluje v imenu te družbe. Tak sklep je potrjen z izjavo tožeče stranke, da je bila ena izmed nalog g. G. zagotavljati „tehnično podporo kupcem pri uporabi proizvodov“, kar pomeni, da je bil pooblaščen, da v odnosih s kupci deluje v imenu tožeče stranke pri opravljanju nalog, povezanih le s proizvodnjo.

131    Na drugem mestu, Splošno sodišče meni, da so naloge g. G., povezane z distribucijo, prav tako upoštevne. Komisija je namreč v obravnavani zadevi predložila dokaz, da je bila na protikonkurenčnih sestankih prisotna oseba, ki je bila zaposlena pri tožeči stranki, v katere pogodbi o zaposlitvi so bile določene naloge tako v zvezi s proizvodnjo kot v zvezi z distribucijo. Podjetje, odgovorno za kršitev, bi se prelahko izognilo vsaki sankciji, če bi lahko učinkovito ugovarjalo taki ugotovitvi s trditvijo, da je oseba, zaposlena pri njem, na navedenih sestankih v resnici delovala v imenu druge družbe. Taka rešitev bi lahko družbam, udeleženim v kartelih, omogočila izogibanje vsakršni odgovornosti, tako da bi ustvarjale položaje z dvojno zaposlitvijo z družbo, ki ni vključena v kartel, in pri tem poudarjale to, da je skupni zaposleni deloval le v imenu zadnjenavedene družbe.

132    Na tretjem mestu, spomniti je treba, da je tožeča stranka izjavila, da je g. G. „vmesni člen med proizvodnjo in distribucijo“ ter da je njegova naloga „stalno prilagajanje proizvodnih možnosti zahtevam trga“, pri čemer je zadolžen tudi za „komercialna vprašanja“. Ta položaj pa je g. G. omogočal, da je vplival na poslovno ravnanje tožeče stranke glede na informacije, ki jih je dobil na tehničnih sestankih, zlasti o „zahtevah trga“, manipuliranje s katerimi je sicer pogosto predmet tajnega dogovarjanja med konkurenti, in tako tožeči stranki omogočil, da je imela koristi od tega dogovarjanja.

133    Na četrtem mestu, kot je bilo ugotovljeno v točki 58 zgoraj, trditev tožeče stranke, da je bil g. G. pri njej le 30 % svojega delovnega časa, ni upoštevna. Tudi med zelo kratkotrajnimi stiki s proizvodnim podjetjem je namreč mogoče posredovati informacije, dobljene na protikonkurenčnih sestankih, ali dajati navodila, določena glede na navedene informacije, ob upoštevanju dogovorov, sprejetih na protikonkurenčnih sestankih.

134    Na petem mestu, trditvi tožeče stranke, da ni bila vključena v distribucijo parafinskih voskov, ne nasprotuje le dejstvo, da so bile naloge odgovorne osebe za prodajo, ki jih je imel g. G., določena v pogodbi o zaposlitvi, s katero je bil vezan na tožečo stranko, ampak tudi dejstvo, da je bil od 28. februarja 2001 kot odgovorna oseba za prodajo pri njej zaposlen tudi g. W.

135    Glede na navedeno je treba skleniti, da Komisija ni storila napake, ko je menila, da delovno razmerje med g. G. in tožečo stranko upravičuje to, da se dejanja prvonavedenega uveljavljajo proti tožeči stranki.

–       Dokazni predlog tožeče stranke

136    Tožeča stranka kot dokaz predlaga pričanje svojega poslovodje, g. S., da bi dokazala, da so bile obveznosti g. G. pri njej omejene na razvoj novih proizvodov.

137    V zvezi s tem je treba spomniti, da je tožeča stranka izjavila in tempore non suspecto, da je g. G. opravljal naloge, povezane z distribucijo, ter da je bil vmesni člen med proizvodnjo in distribucijo. Dokazna vrednost teh izjav je večja od dokazne vrednosti pričanja, podanega in tempore suspecto, tako da lahko Splošno sodišče z njimi utemelji sklep, naveden v točki 135 zgoraj, in zavrne ta očitek tožeče stranke. Zato se dokazni predlog tožeče stranke zavrne.

–       Celovita presoja dokazov o obstoju kršitve, ki jo je storila tožeča stranka

138    Na prvem mestu, spomniti je treba, da je več podjetij priznalo, da se je na tehničnih sestankih razpravljalo o cenah parafinskih voskov s splošnim ciljem dogovoriti se o njihovi ravni.

139    Natančneje, v skladu z izjavo družbe Sasol z dne 12. maja 2005 je na splošno na tehničnih sestankih potekalo tajno dogovarjanje, saj se je tam razpravljalo o zvišanjih in znižanjih cen parafinskih voskov ter so se izmenjevale informacije o bruto cenah in načrtovanju v zvezi s kapacitetami.

140    Na podlagi izjave družbe Repsol z dne 19. maja 2005 je bila razprava o ravneh cen parafinskih voskov, ki jih uporabljajo udeleženci, del tehničnih sestankov.

141    Družba Shell je navedla, da se je na vseh tehničnih sestankih obravnavalo določanje cen. V skladu z njeno izjavo z dne 14. junija 2006 se vsaj od leta 1999, ko naj bi njen predstavnik, ki je pričal, začel sodelovati na tehničnih sestankih, cene parafinskih voskov niso nikoli določile enostransko, temveč so se o njih vedno dogovorili konkurenti na tehničnih sestankih.

142    Ta podjetja so poleg tega v istih izjavah potrdila tudi, da so se udeleženci na več tehničnih sestankih dejansko sporazumeli o minimalnih cenah ali o zvišanjih cen, včasih celo o ukrepih za zvišanje.

143    Poudariti je treba, da je bila zlasti v izjavah, omenjenih v točkah od 139 do 141 zgoraj, in odgovoru družbe Sasol z dne 18. decembra 2006 na zahtevo Komisije za posredovanje podatkov, omenjena udeležba subjektov SRS, SRS/Tudapetrol, H&R/Tudapetrol ali Hansen & Rosenthal na tehničnih sestankih in da je bilo v njih navedeno ime g. G., zaposlenega pri tožeči stranki, kot prisotnega na navedenih sestankih.

144    Poleg tega je treba navesti, da se Komisija na zadevne izjave sklicuje v točkah 107 in 113 obrazložitve izpodbijane odločbe.

145    Zadevne izjave so bile podane na podlagi pričanj oseb, ki so sodelovale na tehničnih sestankih, in po tehtnem premisleku ter inkriminirajo tudi podjetja, v imenu katerih so bile podane. Poleg tega se izjave glede opisa kršitve v grobem ujemajo, kar še povečuje njihovo zanesljivost. Tako so v smislu sodne prakse, navedene zgoraj v točki 116, še posebej zanesljive.

146    Na drugem mestu, ugotoviti je treba, da so izjave, omenjene v točkah od 139 do 141 zgoraj, potrjene s sočasnimi zabeležkami s tehničnih sestankov, ki jih je Komisija našla med preiskavo in do katerih je tožeča stranka imela dostop med upravnim postopkom ter katerih del je citiran med drugim v točkah 165, 173, 174 in 177 obrazložitve izpodbijane odločbe. Zabeležke g. SC., omenjene v točki 173 obrazložitve izpodbijane odločbe, zabeležko družbe Total, omenjeno v točki 174 obrazložitve navedene odločbe, in zabeležko družbe MOL, citirano v točki 177 obrazložitve iste odločbe, so med sestanki ročno napisale osebe, ki so se jih udeležile, njihova vsebina pa je strukturirana in precej podrobna. Zato je njihova dokazna vrednost zelo velika. Zapisnik sestanka „Blauer Salon“ družbe Sasol (točka 163 obrazložitve izpodbijane odločbe) in zabeležka družbe Eni (točka 165 obrazložitve izpodbijane odločbe) pa sta dokumenta iz časa nastanka kršitve, ki sta bila napisana in tempore non suspecto, torej kmalu po zadevnem tehničnem sestanku. Zato je njuna dokazna vrednost velika.

147    Na tretjem mestu, spomniti je treba, da je glede na izpodbijano odločbo v obdobju sodelovanja pri kršitvi (od 1. julija 2001 do 28. aprila 2005) tožečo stranko na vsakem izmed štirinajstih tehničnih sestankov, ki so bili organizirani, zastopal g. G. Tožeča stranka ne zanika, da se je g. G. udeležil vsakega izmed teh tehničnih sestankov.

148    Glede protikonkurenčnih sporazumov, ki se, kot v obravnavani zadevi, izoblikujejo med sestanki konkurenčnih podjetij, pa je Sodišče že presodilo, da je kršitev člena 81 ES podana, kadar je namen teh sestankov omejevanje, preprečevanje ali izkrivljanje konkurence in s tem umetno organiziranje delovanja trga. V takem primeru za dokaz sodelovanja podjetja v kartelu zadošča, da Komisija dokaže, da je zadevno podjetje sodelovalo na sestankih, na katerih so bili sklenjeni protikonkurenčni sporazumi. Če je bilo sodelovanje na teh sestankih ugotovljeno, mora to podjetje predložiti indice, ki lahko dokažejo, da je bilo njegovo sodelovanje na omenjenih sestankih brez kakršnega koli protikonkurenčnega cilja, tako da dokaže, da je konkurentom dalo vedeti, da na teh sestankih sodeluje z drugačnim namenom od njihovih (zgoraj v točki 77 navedena sodba Aalborg Portland in drugi proti Komisiji, točka 81, in sodba Sodišča z dne 25. januarja 2007 v združenih zadevah Sumitomo Metal Industries in Nippon Steel proti Komisiji, C‑403/04 P in C‑405/04 P, ZOdl., str. I‑729, točka 47).

149    Razlog, ki utemeljuje to pravilo, je, da je podjetje, ki se je udeležilo teh srečanj, ne da bi se javno distanciralo od njihove vsebine, preostalim udeležencem dalo vtis, da se strinja z izidom teh srečanj in da se mu bo ustrezno prilagodilo (zgoraj v točki 77 navedena sodba Aalborg Portland in drugi proti Komisiji, točka 82, ter zgoraj v točki 148 navedena sodba Sumitomo Metal Industries in Nippon Steel proti Komisiji, točka 48). Načela, določena v tej sodni praksi, se uporabljajo tudi za sestanke, ki so privedli do usklajenih ravnanj, kot so opredeljena v sodni praksi, navedeni v točki 97 zgoraj.

150    V obravnavani zadevi pa tožeča stranka ne trdi, da se je javno distancirala od vsebine protikonkurenčnih sestankov.

151    Na četrtem mestu, poudariti je treba, da je podjetje lahko odgovorno za celoten kartel, tudi če je dokazano, da je neposredno sodelovalo le pri enem ali nekaj njegovih delih, če je, prvič, vedelo ali bi moralo vedeti, da je bilo tajno dogovarjanje, pri katerem je sodelovalo, zlasti na rednih sestankih, ki so potekali več let, del celotnega sistema, namenjenega izkrivljanju običajnega delovanja konkurence, in drugič, če je ta sistem zajemal vse sestavne dele kartela. Prav tako dejstvo, da so različna podjetja imela različne vloge pri uresničevanju skupnega cilja, ne izključuje enakosti protikonkurenčnega namena in s tem kršitve, če je vsako podjetje na svoji ravni prispevalo k uresničevanju skupnega cilja (glej zgoraj v točki 105 navedeno sodbo JFE Engineering in drugi proti Komisiji, točka 370 in navedena sodna praksa).

152    Prvič, preučiti je treba trditve tožeče stranke, da Komisija v primeru nekaterih tehničnih sestankov ni uspela rekonstruirati vsebine razprav, tako da so se ti sestanki lahko nanašali le na sklopa kršitve – razdelitev kupcev in dogovori v zvezi s stiskanimi parafini – za katera odgovornost ni bila ugotovljena.

153    Najprej je treba opozoriti, da ima Komisija na voljo dokaze, da je na tehničnih sestankih običajno potekala vsaj ena razprava o cenah. Natančneje, družba Sasol je v izjavi z dne 12. maja 2005 potrdila, da je na splošno na tehničnih sestankih potekalo tajno dogovarjanje, saj se je tam „razpravljalo o zvišanjih in znižanjih cen“ ter so se izmenjevale informacije o bruto cenah in načrtovanju v zvezi s kapacitetami. Na podlagi izjave družbe Repsol z dne 19. maja 2005 je bila razprava o ravneh cen, ki jih uporabljajo udeleženci, del tehničnih sestankov. Družba Shell je navedla, da so vsi tehnični sestanki zadevali določanje cen (glej tudi točke od 139 do 141 zgoraj). Tožeča stranka ne more učinkovito ugovarjati, da gre za elemente, ki so prvič navedeni v odgovoru na tožbo, ker Komisija navedene izjave družb Sasol, Repsol in Shell omenja v točki 107 obrazložitve izpodbijane odločbe in ker so bile tožeči stranki dane na voljo v okviru upravnega postopka.

154    Nato je treba dodati, da je Komisija v točki 240 obrazložitve izpodbijane odločbe pojasnila, da so dokazi o tem, da so zadevna podjetja določala najnižje cene in se dogovarjala o zvišanjih cen, navedeni v točkah 163, 168, 174, 176 in 177 obrazložitve izpodbijane odločbe. Poleg tega je Komisija v točkah 165 in 175 obrazložitve izpodbijane odločbe navedla, da so udeleženci na teh tehničnih sestankih izmenjevali občutljive poslovne informacije o parafinskih voskih, ki so se med drugim nanašale na ravni cen. Zgoraj navedene točke obrazložitve vsebujejo citate sočasnih pisnih dokazov o tehničnih sestankih, ki pričajo o izmenjavi informacij o cenah, želji po povečanju ali ohranitvi cen, v nekaterih primerih celo o dogovorjenih zvišanjih cen, dopolnjujejo pa jih sklicevanja na izjave podjetij.

155    Zato je treba skleniti, da izpodbijana odločba na splošno vsebuje podkrepljeno dokazovanje odgovornosti tožeče stranke za kršitev.

156    Trditve, ki jih navaja tožeča stranka, tega sklepa ne morejo ovreči.

157    Na prvem mestu, ugotoviti je treba, da alternativne razlage, ki jih je predstavila tožeča stranka, vsakič zadevajo posamezen tehnični sestanek. Tako ne morejo biti verjetna alternativna razlaga vseh dokazov, ki jih je Komisija zbrala in na podlagi katerih je lahko ugotovila obstoj enotne in trajajoče kršitve.

158    Na drugem mestu, večina trditev tožeče stranke se nanaša na zatrjevani neobstoj sporazuma o določitvi cen parafinskih voskov. Take trditve pa niso upoštevne.

159    Kot izhaja iz sodne prakse, navedene v točki 96 zgoraj, se lahko šteje, da je sporazum v smislu člena 81(1) ES sklenjen že, če je načeloma podano soglasje volj o omejitvi konkurence, tudi če o posameznih elementih nameravane omejitve še potekajo pogajanja. Zato Komisiji za namene uporabe člena 81 ES ni bilo treba dokazati, da so se udeleženci dejansko dogovorili o določenih ravneh cen ali o posebnih ukrepih in zvišanjih. Dovolj je bilo dokazati soglasje volj med udeleženci, da se cene določijo oziroma uskladijo. Tožeča stranka pa ne navaja nobene posebne trditve, s katerimi bi ovrgla izjave družb Sasol, Repsol in Shell, glede na katere je bil cilj tehničnih sestankov določanje cen.

160    Nato, Komisija ima na voljo sklop neovrgljivih dokazov, iz katerih je razvidno, da so udeleženci na tehničnih sestankih redno izmenjevali informacije o svojih cenah in predvidenih zvišanjih, in to več kot dvanajst let, vključno z obdobjem sodelovanja družbe H&R ChemPharm. Vendar tožeča stranka ni podala nobenega ustreznega pojasnila o svojih dejavnostih, ki bi lahko izpodbilo trditev Komisije, da je bil razlog za to ravnanje predvsem določanje cen. Nasprotno, dolgo obdobje, v katerem so se dosledno vršili protikonkurenčni sestanki v zvezi s cenami, je indic, da je bil namen udeležencev usklajevanje njihovih cenovnih politik, tako da so tržna tveganja zavestno nadomestili z medsebojnim sodelovanjem.

161    Poleg tega v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 98 zgoraj, člen 81(1) ES nasprotuje vsakemu neposrednemu ali posrednemu stiku med gospodarskimi subjekti, ki bi bodisi vplival na ravnanje trenutnega ali potencialnega konkurenta na trgu bodisi bi takemu konkurentu razkril ravnanje na trgu, za katero se je gospodarski subjekt odločil ali ki ga namerava upoštevati, kadar je cilj ali posledica teh stikov omejevanje konkurence. V obravnavani zadevi pa tožeča stranka na zanika niti stikov niti izmenjave poslovno občutljivih informacij na tehničnih sestankih.

162    Glede na navedeno je treba ugotoviti, da trditve tožeče stranke na splošno ne morejo omajati veljavnosti presoje Komisije, kot je predstavljena v izpodbijani odločbi. Splošno sodišče bo v nadaljevanju preučilo, na eni strani, položaj, ki je prevladoval ob začetku sodelovanja tožeče stranke v kartelu, ter, na drugi strani, nekatere posamezne tehnične sestanke, da bi preverilo ugotovitev Komisije glede začetka in konca sodelovanja tožeče stranke pri kršitvi ter ugotovitev, da so se zadevni tehnični sestanki dejansko nanašali na osrednji sklop kršitve, ki se uveljavlja proti tožeči stranki.

–       Datum začetka sodelovanja tožeče stranke pri kršitvi

163    Uvodoma je treba predstaviti upoštevne dogodke, ki so se zgodili pred začetkom dela g. G. za tožečo stranko, to je pred 1. julijem 2001. S tako preučitvijo je mogoče preveriti, ali je g. G. vedel za osrednji sklop kršitve (določanje cen in izmenjava informacij o cenah parafinskih voskov) in ali so protikonkurenčni dogovori v zvezi s cenami od tega datuma lahko vplivali na konkurenčno ravnanje družbe H&R ChemPharm.

164    Na prvem mestu, v zvezi s tem je treba ugotoviti, da je družba Tudapetrol, ki je parafinske voske tožeče stranke tržila do 1. maja 2000, v kartelu sodelovala od 24. marca 1994, pri čemer jo je na tehničnih sestankih zastopal njen zaposleni, to je g. W. Sodelovanje družbe Tudapetrol pri osrednjem sklopu kršitve je dobro dokumentirano in podrobno preučeno v sodbi, izdani v povezani zadevi T‑550/08, Tudapetrol proti Komisiji.

165    Nato, družba H&R Wax Company Vertrieb, ki je prevzela vlogo distributerja parafinskih voskov tožeče stranke od 1. maja 2000, je prav tako sodelovala v kartelu od 1. januarja 2001, pri čemer jo je na tehničnih sestankih zastopal njen zaposleni, to je g. H. Tožeča stranka v odgovoru na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah in v pisanjih pred Splošnim sodiščem ne izpodbija, da sta družba H&R Wax Company Vertrieb in ona del istega podjetja (točka 381 in naslednje obrazložitve izpodbijane odločbe). Poleg tega je iz spisa razvidno tudi, da sta g. H. in g. G. tesno sodelovala in skupaj zastopala skupino H&R na najmanj trinajstih tehničnih sestankih, vključno s sestanki 25. in 26. maja 2000, 22. in 23. februarja 2001 ter 26. in 27. aprila 2001 (v času teh tehničnih sestankov je bil g. G upravljavec proizvodov v družbi SRS, posredni hčerinski družbi tožeče stranke).

166    Na drugem mestu, v zvezi s tem je treba spomniti na odgovor družbe Sasol z dne 18. decembra 2006 na zahtevo za posredovanje podatkov, v katerem je navedla:

„Kar zadeva začetke modrih salonov [izraz, ki ga družba Sasol uporablja za poimenovanje tehničnih sestankov, imenovanih tudi sestanki ,Blauer Salon‘], so se ti začeli kot ,nemški krog‘ s temi udeleženci: Deutsche Texaco AG (zdaj Shell/DEA), HOS (zdaj Sasol), Wintershall (katere dejavnost v zvezi s parafinskimi voski zdaj opravlja družba Hansen & Rosenthal) in Arco (katere dejavnost v zvezi s parafinskimi voski je pozneje prevzela družba HOS). V tistem času je bila družba Wintershall hčerinska družba družbe BASF. Družbo Wintershall je zastopal [g. W.], ki je bil eden izmed ,ustanoviteljev‘ sestankov ,Blauer Salon‘. Subjekt Wintershall/BASF je redno sodeloval na sestankih ,Blauer Salon‘ (zastopal ga je [g. W.]). […] (Posredno) sodelovanje družbe BASF se je končalo leta 1994, ko je dejavnost voskov družbe Wintershall prevzela družba Hansen & Rosenthal (takrat SRS). Od takrat sta se [g. W. in g. H.], sin [g. HA.] (glavnega delničarja družbe Hansen & Rosenthal), udeleževala sestankov ,Blauer Salon‘ v imenu družbe Hansen & Rosenthal. Po upokojitvi [g. W] je [g. H.] prevzel vlogo [g. W.] skupaj z [g. G.].“

167    Sodelovanje g. G., njegova naloga zastopanja subjekta „H&R/Tudapetrol“ na tehničnih sestankih in dejstvo, da sta on in g. H. prevzela vlogo g. W. po njegovi upokojitvi, so potrdile tudi družbe Repsol, Shell in ExxonMobil.

168    Dalje, g. W., ki je bil prisoten na številnih tehničnih sestankih od leta 1994 in je bil po navedbah družbe Sasol „eden izmed ustanoviteljev“ protikonkurenčnih sestankov, je bil prav tako zaposlen pri tožeči stranki od 28. februarja 2002.

169    Na tretjem mestu, spomniti je treba, da je g. G. pred začetkom svojega delovnega razmerja z družbo H&R ChemPharm že sodeloval na tehničnih sestankih 25. in 26. maja 2000 (točka 159 obrazložitve izpodbijane odločbe), 22. in 23. februarja 2001 (točka 161 obrazložitve izpodbijane odločbe) ter 26. in 27. aprila 2001 (točka 162 obrazložitve izpodbijane odločbe). Kar zadeva te tehnične sestanke, so družbe Shell, Sasol in Repsol neodvisno izjavile, da je bila njihova vsebina protikonkurenčna. V vsakem primeru ima Komisija na voljo dokaze, da je na tehničnih sestankih običajno potekala vsaj ena razprava o cenah (glej točko 153 zgoraj).

170    Dalje, opozoriti je treba, da se je glede na dokaze, ki jih ima na voljo Komisija in so navedeni v točki 159 obrazložitve izpodbijane odločbe, na tehničnem sestanku 25. in 26. maja 2000 razpravljalo o cenah za nekega posameznega kupca in da je bila med to razpravo družba Total obtožena prodaje po prenizkih cenah. Ta tehnični sestanek je bil zato gotovo povezan z osrednjim sklopom kršitve, ki se proti tožeči stranki uveljavlja za poznejše obdobje.

171     Poleg tega, čeprav je res, da Komisija ni našla dokumentov, ki bi dokazovali potne stroške g. G. v zvezi s tehničnim sestankom 26. in 27. junija 2001 v Parizu (Francija) (točka 163 obrazložitve izpodbijane odločbe), to ne spremeni dejstva, da je bila prisotnost subjekta „SRS-Tuda“ navedena v zapisniku „Blauer Salon“, ki ga je družba Sasol pripravila v zvezi s tem sestankom. G. G., ki je bil takrat zaposlen v družbi SRS, pa je bil prisoten na dveh prejšnjih tehničnih sestankih in štirinajstih tehničnih sestankih, ki so sledili navedenemu. V vsakem primeru je g. G. skupino H&R zastopal na tehničnih sestankih v tesnem sodelovanju z g. H., kar je olajševalo izmenjavo informacij. Glede na nepopolnost in sporadičnost elementov, ki bi jih lahko imela na voljo Komisija (glej sodno prakso, navedeno v točki 111 zgoraj) v zvezi z dejstvi, ki zadevajo tajne kartele in ki zahtevajo rekonstrukcijo upoštevnih okoliščin, je treba na podlagi zgoraj navedenih elementov ugotoviti, da je bila tožeča stranka seznanjena z vsebino tega sestanka.

172    V točki 163 obrazložitve izpodbijane odločbe pa je Komisija citirala zapisnik „Blauer Salon“, ki ga je družba Sasol pripravila v zvezi s sestankom 26. in 27. junija 2001 v Parizu in ki vsebuje te navedbe:

„Julija:        cene za posebne kupce čim prej preklicati […]

Konec avgusta preklicati vse cene od 30/9.01

      1/10.01 +7 €,-“

173    V skladu z izpodbijano odločbo „to kaže, da so se osebe, ki so zastopale podjetja […], dogovorile […] o zvišanju cen parafina […] za 7 EUR na dan 1. oktobra 2001, pred tem pa so v drugi polovici leta do 30. septembra razveljavile vse veljavne dogovore v zvezi s ceno“.

174    Tako je treba ugotoviti, da je bil dogovor o določitvi cen dosežen na tehničnem sestanku 26. in 27. junija 2001.

175    Zato je treba, če povzamemo navedeno, ugotoviti, prvič, da je g. G. v sodelovanju z g. H. prevzel vlogo g. W. na tehničnih sestankih. V času sodelovanja g. W. je družba Tudapetrol, ki je distribuirala proizvode tožeče stranke, sodelovala pri praksah, katerih namen je bil določiti cene parafinskih voskov. G. W. je bil zaposlen pri tožeči stranki od 1. julija 2001. Drugič, družba H&R Wax Vertrieb, ki je imela posredno deleže v tožeči stranki in je bila njen distributer, je pri kršitvi sodelovala že od 1. januarja 2001, pri čemer jo je zastopal g. H., s katerim je g. G. tesno sodeloval. Tretjič, g. G. je bil prisoten na tehničnem sestanku 25. in 26. maja 2000, na katerem se je razpravljalo o cenah parafinskih voskov. Četrtič, Komisija je dokazala, da je bil subjekt „H&R/Tudapetrol“ prisoten na tehničnem sestanku 26. in 27. junija 2001 v Parizu, da sta skupino H&R v tem času zastopala g. H. in g. G. ter da je bil na tem sestanku dosežen dogovor o določitvi cen. Petič, spomniti je treba (glej točke od 139 do 141 in 153 zgoraj), da ima Komisija na voljo dokaze, da je na tehničnih sestankih običajno potekala vsaj ena razprava o cenah. G. G. pa je bil prisoten na najmanj treh tehničnih sestankih, ki so potekali pred začetkom obdobja sodelovanja pri kršitvi, ki se uveljavlja proti tožeči stranki.

176    Glede na te elemente je treba ugotoviti, da je g. G. moral vedeti za osrednji sklop kršitve, to je za „sporazume ali usklajena ravnanja, ki so se nanašali na določanje cen ter izmenjavo in razkritje poslovno občutljivih informacij“ glede parafinskih voskov, ko je prevzel funkcijo pri tožeči stranki. Na voljo je imel informacije o delovanju kartela, to je o dogovorih glede določitve cen parafinskih voskov, in/ali o mehanizmih, s katerimi so udeleženci konkurenčna tveganja na tem področju zavestno nadomeščali z medsebojnim praktičnim sodelovanjem. Tudi obveznosti, ki jih je g. G. imel na podlagi pogodbe o zaposlitvi, s katero je bil vezan na družbo H&R ChemPharm, so mu omogočale, da je vplival na poslovno ravnanje te družbe, tako da je lahko izkoristila njegovo vedenje o kartelu.

177    Tožeča stranka je tako že imela informacije o delovanju kršitve, zlasti o njenem osrednjem sklopu, in to od 1. julija 2001, kar ji je omogočilo prilagajanje poslovnega ravnanja tajnim dogovorom od tega datuma naprej.

178    Komisija zato ni storila napake, ko je kot datum začetka sodelovanja tožeče stranke pri kršitvi upoštevala 1. julij 2001.

–       Trditve tožeče stranke o nekaterih posameznih tehničnih sestankih

179    Splošno sodišče v nadaljevanju preučuje vsebino nekaterih tehničnih sestankov, ki so potekali v obdobju sodelovanja tožeče stranke v kartelu.

180    Na prvem mestu, kar zadeva tehnični sestanek 4. in 5. septembra 2001 (točka 164 obrazložitve izpodbijane odločbe), tožeča stranka trdi, da tega sestanka ni mogoče uveljavljati proti njej, ker je Komisija v izpodbijani odločbi ugotovila le eno splošno protikonkurenčno vsebino, ne da bi omenila sodelovanje tožeče stranke pri kakršni koli protikonkurenčni dejavnosti.

181    V zvezi s tem je treba spomniti, da je bil ta tehnični sestanek del dolge vrste protikonkurenčnih sestankov, ki sestavljajo enotno in trajajočo kršitev, ter da ima Komisija na voljo dokaze, da je na tehničnih sestankih običajno potekala vsaj ena razprava o cenah (glej točko 153 zgoraj).

182    Poleg tega – kot je Splošno sodišče ugotovilo v točki 176 zgoraj – se je g. G. od začetka dela za tožečo stranko, to je od 1. julija 2001, in torej na sestanku 4. in 5. septembra 2001 zavedal dejstva, da na tehničnih sestankih potekajo protikonkurenčne razprave o cenah parafinskih voskov.

183    Nato, spomniti je treba, da mora podjetje v skladu s sodno prakso, navedeno v točkah 148 in 149 zgoraj, kadar je njegova udeležba na protikonkurenčnem sestanku ugotovljena, dokazati, da se je distanciralo od protikonkurenčne vsebine tega sestanka, česar tožeča stranka v tej zadevi ni storila.

184    Komisija zato ni storila napake, ko je proti tožeči stranki uveljavljala tehnični sestanek 4. in 5. septembra 2001.

185    Na drugem mestu, preučiti je treba tehnični sestanek 21. in 22. februarja 2002 v Budimpešti (Madžarska) (točka 165 obrazložitve izpodbijane odločbe).

186    Tožeča stranka trdi, da zabeležka družbe Eni, ki jo Komisija navaja v izpodbijani odločbi, ni indic obstoja dogovarjanja o cenah na tem sestanku.

187    Kar zadeva vsebino zabeležke družbe Eni, je Komisija v izpodbijani odločbi navedla ta odlomek:

„Na sestanku, ki je potekal v zelo preglednem ozračju, je bila potrjena – tudi ob upoštevanju razlik med posameznimi trgi ter različnih strategij v zvezi s proizvodi in trgom – možnost povečanja prihodkov v skladu z ukrepi, ki smo jih že sprejeli. Zato lahko še naprej izvajamo tekoče ukrepe v zvezi s pregledom pogodbenih okvirov in relativnih cen, ki seveda zadevajo naše glavne kupce in distributerje parafinov.“

188    Glede na izpodbijano odločbo vsebina te zabeležke kaže, da se je razpravljalo o ravneh cen. To razlago je treba potrditi. Namreč, dejstvo, da je v zabeležki družbe Eni omenjen pregled cen kot ukrep, ki ga je treba nadaljevati z vidika razprav, ki so potekale na sestanku, kaže, da so udeleženci na njem izmenjali informacije o cenah. To sicer potrjuje prošnja za prizanesljivost družbe Shell z dne 30. marca 2005, v kateri je zadevni tehnični sestanek naveden na seznamu, naslovljenem „Pregled sestankov in obvestil o cenah“.

189    Glede na navedeno tožeča stranka ne more resno zanikati tega, da je ta sestanek spadal v osrednji sklop kršitve. Ker je bila na njem prisotna, ne da bi dokazala svoje distanciranje od njegove protikonkurenčne vsebine, Komisija ni storila napake, ko je proti njej uveljavljala ta tehnični sestanek.

190    Na tretjem mestu, preučiti je treba tehnični sestanek 27. in 28. februarja 2003 v Münchnu (Nemčija) (točka 169 obrazložitve izpodbijane odločbe).

191    Komisija v izpodbijani odločbi navaja izjavo družbe Sasol, v skladu s katero se je „na sestanku […] razpravljalo o potrebi po zvišanju cen“.

192    Tožeča stranka navaja sodno prakso, v skladu s katero izjave nekega podjetja, katere pravilnost izpodbija več drugih zadevnih podjetij, ni mogoče šteti za zadosten dokaz obstoja storjene kršitve (glej točko 117 zgoraj).

193    To pa ne velja za obravnavani primer. Kot je razvidno iz točke 169 obrazložitve izpodbijane odločbe, sta družbi Shell in Repsol neodvisno potrdili, da je bila vsebina zadevnega tehničnega sestanka protikonkurenčna. Čeprav je res, da ti družbi nista natančneje opredelili navedene vsebine, je treba spomniti, da ima Komisija na voljo dokaze, da je na tehničnih sestankih običajno potekala vsaj ena razprava o cenah (glej točko 153 zgoraj).

194    Nato, spomniti je treba, da mora podjetje v skladu s sodno prakso, navedeno v točkah 148 in 149 zgoraj, kadar je njegova udeležba na protikonkurenčnem sestanku ugotovljena, dokazati, da se je distanciralo od protikonkurenčne vsebine tega sestanka, česar tožeča stranka v tej zadevi ni storila.

195    Glede na navedeno je treba ugotoviti, da v nasprotju s trditvami tožeče stranke ta sestanek spada v osrednji sklop kršitve. Ker je bila tožeča stranka na njem prisotna, ne da bi dokazala svoje distanciranje od njegove protikonkurenčne vsebine, Komisija ni storila napake, ko je proti njej uveljavljala ta tehnični sestanek.

196    Na četrtem mestu, preučiti je treba tehnični sestanek 11. in 12. maja 2004 v Hamburgu (Nemčija) (točka 174 obrazložitve izpodbijane odločbe).

197    V zvezi s tem ročno napisana zabeležka, najdena v prostorih družbe Total France, vsebuje te navedbe:

„–> Sasol 40 €/50 $. – Konec julija.

–> Mer: 38–28.

–> 1. julija –

+ FRP: 70 –> 6000 €/T

+ Čajna svečka: 50 –> 500 €/T

+ Mikrokristalni vosek: 25 –> 50 €/T

[…]

–> 40 €/T stiskani parafini.“

198    Tožeča stranka trdi, da je navedena zabeležka le opomnik, ki ga je družba Total pripravila v zvezi z enostranskim ravnanjem družbe Sasol, in da ne dokazuje obstoja dogovora med družbama Sasol in Total, še manj pa dogovora med tema družbama in njo.

199    Ugotoviti je treba, da alternativni razlagi, ki jo navaja tožeča stranka, nasprotujejo izjave drugih podjetij, ki so se udeležila tega tehničnega sestanka. Družba Sasol je izjavila, da so udeleženci razpravljali o zvišanju cen, družba Shell pa je navedla, da je bilo na tem tehničnem sestanku dogovorjeno zvišanje cen. Komisija v točki 174 obrazložitve izpodbijane odločbe navaja izjavo družbe Shell s to vsebino:

„Družba Sasol je bila naklonjena zvišanju cen parafinskih voskov. Dogovorjeno je bilo tudi, da bo družba Sasol vodila uvedbo tega zvišanja. Zvišanje cen je začelo veljati med 1. julijem […] in 1. avgustom 2004.“

200    Dalje, družba Sasol v izjavi z dne 12. avgusta 2005 zatrjuje še, da je „zaradi drastično višjih cen surovin […] HOS [zdaj Sasol] poslala ,vrsto dopisov‘, v katerih je napovedala zvišanje cen za 5–7 EUR/100 kg 14. junija 2004 […]“, ter da je „HOS 29. junija 2004 prejela dopis o zvišanju cen od družbe Hansen & Rosenthal, ki je napovedala zvišanje za 5,20–6,80 EUR/100 kg“.

201    Iz te izjave je torej razvidno, da je družba Sasol nameravala zvišati svoje cene za natančno enak znesek, kot je naveden v zabeležki družbe Total, in da je nato skupina H&R prav tako poslala dopis o zvišanju cen, v katerem je bilo navedeno zvišanje, ki je bilo zelo blizu zvišanju družbe Sasol.

202    V vsakem primeru je treba spomniti, da mora podjetje v skladu s sodno prakso, navedeno v točkah 148 in 149 zgoraj, kadar je njegova udeležba na protikonkurenčnem sestanku ugotovljena, dokazati, da se je distanciralo od protikonkurenčne vsebine tega sestanka, česar tožeča stranka v tej zadevi ni storila.

203    Z vidika teh elementov je treba ugotoviti, da je imela Komisija dovolj dokazov, da je ugotovila obstoj dogovora o določitvi cen, doseženega na tem sestanku, in zavrnila trditve tožeče stranke. Komisija torej ni storila nobene napake, ko je proti tožeči stranki uveljavljala ta tehnični sestanek.

204    Na petem mestu, preučiti je treba tehnični sestanek 23. in 24. februarja 2005 v Hamburgu (Nemčija) (točka 177 obrazložitve izpodbijane odločbe).

205    Komisija v izpodbijani odločbi citira zabeležko družbe MOL s temi navedbami:

„ExxonMobil IV.1      [= 1. april]                € 15/t“

„Shell                   Zvišana cena“

„Sasol                IV.12 [= 12. april]          Zvišanje cen“

206    Družba Sasol je priznala, da so razpravljali o zvišanju cen in da je druge udeležence obvestila o svojem zvišanju cen. Tožeča stranka je v odgovoru na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah prav tako priznala obstoj „razprave o splošnem razvoju cen, med katero sta družbi Exxon in Sasol predstavili svoja zvišanja cen, sprejeta na notranji ravni“. Tako družba Shell kot družba Sasol sta v izjavah, na katere se sklicuje izpodbijana odločba, ta sestanek opredelili za tajen.

207    Tožeča stranka je med postopkom trdila, da tega sestanka ni mogoče uveljavljati proti njej, ker na njem ni bil sklenjen noben dogovor o cenah in ker dokazi, ki jih je imela na voljo Komisija, kažejo kvečjemu obstoj dvostranskega dogovarjanja, ki zadeva podjetji Repsol in Total. V vsakem primeru naj bi zabeležka družbe MOL kazala, da tožeča stranka ni sodelovala pri kršitvi, saj so kot udeleženke omenjene le družbe ExxonMobil, Shell in Sasol.

208    Te trditve ni mogoče sprejeti. Spomniti je treba, da je v skladu s sodno prakso za ugotovitev obstoja dogovora dovolj dokazati soglasje volj med udeleženci, da se cene določijo oziroma uskladijo (glej točko 96 zgoraj). V vsakem primeru člen 81(1) ES nasprotuje vsakemu neposrednemu ali posrednemu stiku med gospodarskimi subjekti, ki bi vplival na ravnanje trenutnega ali potencialnega konkurenta na trgu (glej točko 98 zgoraj). Vendar je izmenjava informacij o cenah med konkurenti nedvomno razvidna iz zabeležke družbe MOL, izjave podjetij pa odpravljajo vsakršen razumen dvom o tajni naravi tehničnega sestanka. Še več, iz dokazov, ki jih je zbrala Komisija, je tudi razvidno, da se je vsebina sestanka nanašala na osrednji sklop kršitve.

209    V skladu s sodno prakso, navedeno v točkah 148 in 149 zgoraj, mora podjetje, kadar je njegova udeležba na protikonkurenčnem sestanku ugotovljena, dokazati, da se je distanciralo od protikonkurenčne vsebine tega sestanka, česar tožeča stranka v tej zadevi ni storila.

210    Iz tega sledi, da Komisija ni storila napake, ko je proti tožeči stranki uveljavljala ta tehnični sestanek.

211    Glede na vse navedeno je treba skleniti, da je Komisija v izpodbijani odločbi pravilno ugotovila, da se je kršitev v obravnavani zadevi nanašala na tajna dogovarjanja, med katerimi se je razpravljalo o določanju cen parafinskih voskov. Komisija je tudi pravno zadostno dokazala, da so na nekaterih sestankih udeleženci dosegli dogovore o določitvi cen.

212    Glede na navedeno je treba potrditi ugotovitev Komisije, da je tožeča stranka sodelovala pri osrednjem sklopu kršitve med 1. julijem 2001 in 28. aprilom 2005, ter zato zavrniti prvi del drugega tožbenega razloga.

 Drugi del drugega tožbenega razloga

213    Tožeča stranka trdi, da njene odgovornosti za kršitev prav tako ni mogoče ugotoviti s sklepanjem. Komisija naj ne bi ugotovila niti konkretno navedla obstoja kršitve, ki naj bi jo storile hčerinske družbe tožeče stranke. Matična družba tožeče stranke, v tem primeru družba H&R WASAG, naj prav tako ne bi osebno sodelovala pri kršitvi.

214    V zvezi s tem je dovolj spomniti, da je Komisija pravno zadostno dokazala, da je tožeča stranka sodelovala pri osrednjem sklopu kršitve med 1. julijem 2001 in 28. aprilom 2005, ker je bil na tehničnih sestankih, katerih protikonkurenčna vsebina je bila dokazana, prisoten g. G., ki je bil zaposlen pri tožeči stranki (glej točko 212 zgoraj).

215    Zato trditve tožeče stranke, s katerimi želi dokazati neobstoj izpeljane odgovornosti za dejanja njenih hčerinskih družb ali matične družbe, niso upoštevne. Posledično je treba drugi del drugega tožbenega razloga zavrniti kot brezpredmeten.

 Tretji tožbeni razlog: računska napaka pri določanju vrednosti prodaje

216    Tožeča stranka s tretjim tožbenim razlogom, navedenim podredno, trdi, da je Komisija napačno določila njen promet, ustvarjen na trgih, v zvezi s katerimi je bil sklenjen omejevalni sporazum (vrednost prodaje glede na Smernice iz leta 2006), ki ga je upoštevala pri izračunu osnovnega zneska globe, in da je tako kršila člen 23(3) Uredbe št. 1/2003. Zaradi te napake naj bi Komisija določila previsok osnovni znesek, ki ga je uporabila za izračun višine globe, naložene tožeči stranki.

 Uvodne ugotovitve

217    V skladu s točko 6 Smernic iz leta 2006 se kombinacija vrednosti prodaje, povezane s kršitvijo, in trajanja šteje kot ustrezen približek, ki odraža gospodarsko pomembnost kršitve in sorazmerno težo vsakega podjetja, udeleženega pri kršitvi.

218    V skladu s točkama 15 in 16 navedenih smernic bo Komisija za določitev vrednosti prodaje podjetja uporabila najboljše razpoložljive podatke tega podjetja. Kadar so podatki, ki jih da podjetje na razpolago, nepopolni ali nezanesljivi, lahko Komisija določi vrednost prodaje tega podjetja na podlagi delnih podatkov, ki jih je dobila, in/ali katerih koli drugih informacij, za katere meni, da so upoštevne ali primerne.

219    Spomniti je treba, da v skladu s sodno prakso samoomejevanje diskrecijske pravice Komisije, ki izhaja iz sprejetja Smernic, ni nezdružljivo z ohranitvijo njene precejšnje diskrecijske pravice. Smernice vsebujejo različne elemente fleksibilnosti, ki Komisiji omogočajo izvajanje diskrecijske pravice v skladu z določbami Uredbe št. 1/2003, kot jih razlaga sodišče Unije (zgoraj v točki 40 navedena sodba Dansk Rørindustri in drugi proti Komisiji, točka 267, in sodba Splošnega sodišča z dne 19. maja 2010 v zadevi Chalkor proti Komisiji, T‑21/05, ZOdl., str. II‑1895, točka 62).

220    Vendar mora Komisija pri določitvi zneska glob, kot se obravnavajo v tej zadevi, upoštevati splošna pravna načela, natančneje načeli enakega obravnavanja in sorazmernosti (glej v tem smislu sodbi Splošnega sodišča z dne 5. aprila 2006 v zadevi Degussa proti Komisiji, T‑279/02, ZOdl., str. II‑897, točki 77 in 79, in z dne 8. oktobra 2008 v zadevi Schunk in Schunk Kohlenstoff-Technik proti Komisiji, T‑69/04, ZOdl., str. II‑2567, točka 41).

221    Poleg tega diskrecijska pravica Komisije in njene omejitve, ki jih je določila v Smernicah, načeloma ne vplivajo na izvrševanje neomejene pristojnosti sodišča Unije, na podlagi katere to lahko odpravi, zmanjša ali poveča globo, ki jo je naložila Komisija (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 6. maja 2009 v zadevi KME Germany in drugi proti Komisiji, T‑127/04, ZOdl., str. II‑1167, točka 37 in navedena sodna praksa).

222    V obravnavani zadevi je Komisija izračunala vrednost prodaje vseh podjetij, ki so sodelovala v kartelu, do njegovega konca, tako da je upoštevala povprečje prometa, ustvarjenega na trgih, v zvezi s katerimi je bil sklenjen omejevalni sporazum, v zadnjih treh celih letih kršitve, to je v letih 2002, 2003 in 2004. Tožeča stranka ne izpodbija tega pristopa, ki je sicer v točki 634 obrazložitve izpodbijane odločbe ustrezno obrazložen z vplivom širitve Unije leta 2004.

223    Komisija je v točki 640 obrazložitve izpodbijane odločbe določila vrednost prodaje proizvodov „v povezavi s kršitvijo“ skupine H&R v obdobju od leta 2002 do leta 2004 na letni znesek 26.012.309 EUR. Komisija je v točki 79 odgovora na tožbo pojasnila, da je ta rezultat dobila na podlagi prometa 20.594.125 EUR v letu 2002, 18.042.804 EUR v letu 2003 in 39.400.000 EUR v letu 2004.

 Promet, določen za leti 2002 in 2003

224    Uvodoma je treba pojasniti, da je celoten kapital družb Klaus Dahleke, Tudapetrol in Hansen & Rosenthal v lasti istih štirih fizičnih oseb, in sicer družine H. Nobena od teh treh družb nima deležev v drugih dveh. Družbe Klaus Dahleke, Tudapetrol, Hansen & Rosenthal in njeno hčerinsko družbo H&R Wax Company Vertrieb ter družbo H&R Sales (posredna hčerinska družba družbe H&R ChemPharm) je tožeča stranka v korespondenci s Komisijo pogosto imenovala „distribucijska podjetja“. Navedena „distribucijska podjetja“ so bila odgovorna za trženje parafinskih voskov, ki so jih proizvedla „proizvodna podjetja“, to je družba H&R ChemPharm in njene hčerinske družbe. Komisija je za izračun zneska globe upoštevala vrednost prodaje „distribucijskih podjetij“. Družbi Tudapetrol je naložila ločeno globo, ki jo je izračunala na podlagi prometa, ki ga je ta ustvarila. Ker pa družba Klaus Dahleke v izpodbijani odločbi ni bila kaznovana, je bil promet, ki ga je ustvarila na trgih, v zvezi s katerimi je bil sklenjen omejevalni sporazum, prištet k prometu družb Hansen & Rosenthal in H&R Wax Company Vertrieb. Za leto 2004 je bila prišteta tudi vrednost prodaje družbe H&R Sales. Ta sešteta vrednost prodaje je bila uporabljena kot osnova za izračun zneska globe, naložene družbi Hansen & Rosenthal in njeni hčerinski družbi H&R Wax Company Vertrieb ter družbi H&R ChemPharm.

225    Glede let 2002 in 2003 tožeča stranka v bistvu trdi, da bi morala Komisija upoštevati promet družbe Hansen & Rosenthal in njene hčerinske družbe H&R Wax Company Vertrieb, ne pa prometa družbe Klaus Dahleke, ki ni bila del istega podjetja.

226    Na prvem mestu, preučiti je treba dopise, ki jih je tožeča stranka v zvezi s tem poslala Komisiji med upravnim postopkom.

227    Tožeča stranka je v dopisu z dne 8. decembra 2005 pojasnila, da je parafinske voske, ki jih je proizvajala, od 1. januarja 2001 tržila predvsem družba H&R Wax Company Vertrieb. Dodala je, da so manjše količine za nekatere kupce tržile tudi družbe Tudapetrol, Klaus Dahleke in Hansen & Rosenthal.

228    Tožeča stranka je v dopisu z dne 23. aprila 2008 sporočila podatke o prometu proizvodnih podjetij H&R Chemisch-Pharmazeutische Spezialitäten GmbH in H&R Ölwerke Schindler GmbH na ozemlju Unije. Čeprav tožeča stranka v odgovoru na pisno vprašanje Splošnega sodišča ni želela pojasniti kapitalskih povezav med njo in tema družbama, je iz spisa razvidno, da sta bili ti družbi v obdobju kršitve njeni neposredni oziroma posredni hčerinski družbi.

229    Tožeča stranka je v istem dopisu sporočila tudi podatke o prometu družb H&R Wax Company Vertrieb, Hansen & Rosenthal in Klaus Dahleke. Navedla je, da je bil bistveni del prometa družbe Klaus Dahleke ustvarjen z distribucijo proizvodov „proizvodnih podjetij“ H&R Chemisch-Pharmazeutische Spezialitäten in H&R Ölwerke Schindler, hčerinskih družb tožeče stranke.

230    Tožeča stranka je že v tem dopisu navedla, da bi bili najbolj natančni podatki tisti o zunanjem prometu distribucijskih podjetij, to je, glede na besedilo tega dopisa, s prometom družb H&R Wax Company Vertrieb, Klaus Dahleke in Tudapetrol. Pojasnila je še, da zunanji promet, in sicer prodaja distribucijskih podjetij, ne presega nujno notranjega prometa, to je prometa proizvodnih podjetij. Del proizvodov proizvodnih podjetij je bil namreč kot surovine prodan drugim rafinerijam v skupini, preostali del pa je bil prodan distribucijskim podjetjem. Vendar tudi če je bil del prodaje distribucijskih podjetij preusmerjen v skupino za pokritje njenih potreb po surovinah, je bil promet navedenih podjetij večji zaradi prodaje proizvodov, v zvezi s katerimi je bil sklenjen omejevalni sporazum, ki so jih kupovala od tretjih oseb in nadalje prodajala tretjim osebam.

231    V teh okoliščinah je Komisija tožečo stranko zaprosila za več pojasnil.

232    Tožeča stranka je zato v dopisu z dne 3. julija 2008 navedla te podatke o prometu za družbe, ki so bile del skupine H&R, vendar „brez družbe Tudapetrol“:

H&R Wax Company Vertrieb:

–        2002: 19,78 milijona EUR;

–        2003: 17,32 milijona EUR;

–        2004: 17,88 milijona EUR.

Klaus Dahleke:

–        2002: 0,29 milijona EUR;

–        2003: 0,2 milijona EUR;

–        2004: 0,16 milijona EUR.

Hansen & Rosenthal:

–        2002: 0,52 milijona EUR;

–        2003: 0,52 milijona EUR;

–        2004: 0,86 milijona EUR.

233    Tožeča stranka je v istem dopisu sporočila tudi podatke o skupnem prometu „distribucijskih podjetij“, to je seštevek prometa družb H&R Wax Company Vertrieb, Klaus Dahleke in Hansen & Rosenthal, ustvarjenega na trgih, v zvezi s katerimi je bil sklenjen omejevalni sporazum:

–        2002: 20,59 milijona EUR;

–        2003: 18,04 milijona EUR;

–        2004: 19 milijonov EUR.

234    Tožeča stranka je v istem dopisu pojasnila tudi, da gre za zunanji promet skupine, v katerem ni upoštevana prodaja znotraj skupine.

235    Tožeča stranka je v dopisu z dne 7. julija 2008 potrdila zneske skupnega prometa družb H&R Wax Company Vertrieb, Hansen & Rosenthal in Klaus Dahleke, ki jih je navedla že v dopisu z dne 3. julija 2008 (glej točko 233 zgoraj).

236    Prvič, ugotoviti je treba, da promet, ki ga je Komisija upoštevala za leti 2002 in 2003, popolnoma ustreza podatkom, ki jih je tožeča stranka sporočila v dopisih z dne 3. in 7. julija 2008.

237    Komisija se je tako oprla na podatke, ki jih je dobila od tožeče stranke po izmenjavi dopisov in telefonskih klicih, pri čemer je upoštevala njene navedbe v zvezi z obstojem razlike med prometom od prodaje znotraj skupine in prometom od nadaljnje prodaje parafinskih voskov, ki so jih kupila distribucijska podjetja, tretjim osebam.

238    Drugič, poudariti je treba, da je tožeča stranka promet družbe Klaus Dahleke vključila v promet skupine H&R v vsakem od dopisov v zvezi s tem vprašanjem, to je v dopisih z dne 23. aprila, 3. julija in 7. julija 2008. Poleg tega je družba Klaus Dahleke v dopisu tožeče stranke z dne 3. julija 2008 navedena (skupaj z družbama H&R Wax Company Vertrieb in Tudapetrol) kot eno od treh distribucijskih podjetij za proizvode, ki jih je zadeval kartel. Tožeča stranka ni v svojih dopisih nikoli navedla, da se po njenem mnenju promet družbe Klaus Dahleke ne sme upoštevati pri izračunu vrednosti prodaje skupine H&R. Nasprotno, v zadnjem dopisu, in sicer z dne 7. julija 2008, je navedla samo en skupni promet za vsako od zadevnih let za „distribucijska podjetja“ H&R Wax Company Vertrieb, Hansen & Rosenthal in Klaus Dahleke, ne da bi omenila, da je treba promet zadnjenavedene družbe odšteti od zneskov, ki jih je navedla.

239    Tretjič, opozoriti je treba, da je pristop tožeče stranke v upravnem postopku v zvezi z vključitvijo prodaje družbe Klaus Dahleke v sporočene podatke, ki mu je sledila Komisija, po presoji Splošnega sodišča utemeljen s skrbjo, da se ne izkrivi teža kršitve, ki jo je storila skupina H&R. Tožeča stranka namreč v dopisu z dne 23. aprila 2008 navaja, da je bil promet družbe Klaus Dahleke „skoraj izključno“ ustvarjen z distribucijo proizvodov „proizvodnih podjetij“ skupine H&R. Zato bi se, če bi se promet družbe Klaus Dahleke odštel od zneskov, ki jih je tožeča stranka sporočila v dopisih z dne 3. in 7. julija 2008, zanemaril del proizvodnje, v zvezi s katero je bil sklenjen omejevalni sporazum, in sicer parafinski voski, ki jih je proizvajala skupina H&R, ki jih nista tržili družbi Hansen & Rosenthal ali H&R Wax Company Vertrieb, ampak jih je tržila družba Klaus Dahleke.

240    Komisija je s tem ravnala v skladu s točko 15 Smernic iz leta 2006, na podlagi katere bo Komisija „[z]a določitev vrednosti prodaje podjetja […] uporabila najboljše razpoložljive podatke tega podjetja“, tako da je v izračun vključila promet družbe Klaus Dahleke v skladu s tem, da je bilo po mnenju tožeče stranke treba dati prednost izračunu na podlagi zunanjega prometa skupine. Komisija je tako določila vrednost prodaje skupine H&R na način, ki odseva težo kršitve, ki jo je ta storila, v skladu z zahtevami člena 23 Uredbe št. 1/2003.

241    Dodati je treba, da je Splošno sodišče v skladu s svojimi neomejenimi pristojnostmi podrobno preučilo korespondenco, ki sta si jo v zvezi s tem med upravnim postopkom pošiljali Komisija in tožeča stranka, pri čemer je tožeči stranki postavilo številna pisna vprašanja, da bi se bolj razjasnila dobaviteljska razmerja med družbo Klaus Dahleke in „proizvodnimi podjetji“, ki so v neposredni ali posredni lasti tožeče stranke. Z odgovori na ta vprašanja ni bilo mogoče dokazati, da je Komisija pri izračunu storila napake. Dodati je treba, da so se nekateri od teh odgovorov izkazali za neresnične glede na dokumentacijo o zadevi in trditve, ki jih je tožeča stranka navedla na obravnavi.

242    Na drugem mestu, vseeno je treba preučiti trditev tožeče stranke, da je vključitev družbe Klaus Dahleke v podjetje H&R v nasprotju z rešitvami, ki izhajajo iz sodbe Sodišča z dne 2. oktobra 2003 v zadevi Aristrain proti Komisiji (C‑196/99 P, Recueil, str. I‑11005), ker H&R in Klaus Dahleke ne pripadata istemu podjetju. Glede na točki 98 in 99 navedene sodbe zgolj dejstvo, da osnovni kapital dveh ločenih gospodarskih družb pripada isti osebi ali isti družini, ne zadostuje za ugotovitev, da med tema družbama obstaja gospodarska enota, zaradi katere se lahko ravnanja ene pripišejo drugi in je lahko ena dolžna plačati globo za drugo.

243    Ugotoviti je treba, da v obravnavani zadevi v nasprotju s položajem, ki ga je Sodišče obravnavalo v zgoraj v točki 242 navedeni sodbi Aristrain proti Komisiji (točki 98 in 99), ne gre za pripisovanje odgovornosti za protikonkurenčna dejanja družbe Klaus Dahleke skupini H&R ali posebej tožeči stranki, ampak gre za izračun vrednosti prodaje skupine H&R. Ni sporno, da je bil promet družbe Klaus Dahleke, kar zadeva proizvode, na katere je vplival kartel, ustvarjen „skoraj izključno“ z nadaljnjo prodajo parafinskih voskov, ki so jih v letih 2002 in 2003 proizvedla proizvodna podjetja skupine H&R, ki so tudi sodelovala v kartelu. Opozoriti je treba, da glede na informacije, ki jih ima na voljo Splošno sodišče, izraz „proizvodno podjetje“ ustreza tožeči stranki ter njenim neposrednim in posrednim hčerinskim družbam.

244    Alternativa za upoštevanje zunanjega prometa naj bi bilo upoštevanje „notranjega prometa“ in tako prometa, ki so ga družbe skupine H&R ustvarile s prodajo proizvodov, v zvezi s katerimi je bil sklenjen omejevalni sporazum, družbi Klaus Dahleke. Tožeča stranka je navedla, da raje vidi, da Komisija upošteva zunanji promet skupine H&R, v katerega je po njenem mnenju spadal del prometa družbe Klaus Dahleke, naveden v dopisih z dne 3. in 7. julija 2008. V vsakem primeru je Splošno sodišče postavilo pisno vprašanje o dobaviteljskih razmerjih med „proizvodnimi podjetji“ in družbo Klaus Dahleke. Vendar tožeča stranka ni navedla nobenih informacij, na podlagi katerih bi lahko Splošno sodišče spremenilo svojo presojo zadevnega položaja.

245    Ker se zgoraj v točki 242 navedena sodba Aristrain proti Komisiji nanaša na dejanski položaj, ki je bistveno drugačen od obravnavanega primera, se tožeča stranka nanjo ne more učinkovito sklicevati.

246    Na podlagi navedenega Splošno sodišče sklepa, da Komisija ni kršila člena 23(3) Uredbe št. 1/2003, ko je vrednost prodaje skupine H&R določila na podlagi podatkov, ki jih je tožeča stranka sporočila v dopisih z dne 3. in 7. julija 2008, ne da bi odštela promet družbe Klaus Dahleke.

247    Prav tako Splošno sodišče na podlagi dokazov, ki sta mu jih predložili stranki, meni, da vrednost prodaje, izračunana za leti 2002 in 2003, pravilno odraža težo kršitve, ki jo je storila tožeča stranka.

248    Ta očitek je treba zato zavrniti.

 Izračun prometa za leto 2004 ter upoštevanje „družb v tujini“ in družbe H&R ESP International

249    Komisija je v izpodbijani odločbi ugotovila:

„[…]

(636) Subjekt H&R/Tudapetrol zatrjuje, da se leto 2004 v njenem primeru ne sme uporabiti kot referenčno leto, ker podatki za leto 2004 vključujejo promet družbe H&R ESP International, ki jo je prevzel šele 1. januarja 2004. S prevzemom je bilo mogoče več kot podvojiti skupni promet, ki tako po mnenju subjekta H&R/Tudapetrol ni reprezentativen za trajanje kršitve. Poleg tega subjekt H&R/Tudapetrol zatrjuje, da se proizvodna infrastruktura družbe H&R ESP International delno ne uporablja za proizvodnjo proizvodov, ki jih zadeva kršitev.

(637) Teh trditev ni mogoče sprejeti. Kakršno koli povečanje prometa v zadevnem letu samo po sebi ne izključuje tega, da se to leto uporabi kot osnova za izračun [zneska] globe. Dejstvo, da deli subjekta H&R/Tudapetrol niso dejavni na področju proizvodov, povezanih s kršitvijo, je pravilno izraženo v osnovnem znesku glob, v katerem se ne upošteva vrednost prodaje teh proizvodov. Kot je navedeno v točki 634, bo Komisija za skupino H&R iz drugih razlogov uporabila povprečje vrednosti prodaje za leta 2002, 2003 in 2004 kot osnovo za izračun [zneska] globe.“

250    Komisija je v odgovoru na tožbo pojasnila, kako je prišla do zneska 39,4 milijona EUR, ki ga je uporabila kot vrednost prodaje podjetja H&R za leto 2004, ob upoštevanju podatkov, ki jih je tožeča stranka navedla na straneh 2 in 12 dopisa z dne 23. aprila 2008.

251    Glede na navedbe v prvem stolpcu s podatki na strani 2 tega dopisa je promet skupine, ustvarjen leta 2004 s prodajo štirih zadevnih kategorij parafinskih voskov, znašal 27,5 milijona EUR, kar je znesek, od katerega je Komisija odštela znesek prometa družbe Tudapetrol (1,2 milijona EUR). Komisija je tako v prvi fazi prišla do prometa v višini 26,3 milijona EUR.

252    Nato je Komisija prištela promet „družb v tujini“, ki je znašal 9,2 milijona EUR (prvi stolpec s podatki na strani 12 dopisa z dne 23. aprila 2008), in promet družbe H&R Ölwerke Schindler, ki je znašal 3,9 milijona EUR (drugi stolpec s podatki na strani 12 tega dopisa). Prištetje teh zneskov prometu v višini 26,3 milijona EUR, ugotovljenemu za skupino H&R, je bilo po mnenju Komisije utemeljeno s tem, da je tožeča stranka zlasti na straneh 1 in 12 dopisa z dne 23. aprila 2008 ponovno opozorila, da po njenem mnenju niti promet „družb v tujini“ niti promet družbe H&R Ölwerke Schindler, ustvarjen prek prodaje družbe H&R Sales, nista bila predmet zahteve Komisije za posredovanje podatkov, ker ti družbi nista sodelovali pri kršitvi.

253    Komisija je tako s prištetjem prometa „družb v tujini“ (9,2 milijona EUR) in prometa družbe H&R Ölwerke Schindler (3,9 milijona EUR) prvotnemu znesku 26,3 milijona EUR ugotovila, da promet skupine H&R za leto 2004, ustvarjen s proizvodi, v zvezi s katerimi je bil sklenjen omejevalni sporazum, znaša 39,4 milijona EUR.

254    Tožeča stranka za izpodbijanje tega izračuna navaja tri očitke. Prvič, trdi, da se vrednost prodaje „družb v tujini“ in vrednost prodaje družbe H&R Sales ne bi smeli upoštevati, ker ti družbi nista sodelovali v kartelu. Drugič, po njenem mnenju tako izračunana vrednost prodaje ne odseva gospodarske pomembnosti kršitve, ki jo je storila. Tretjič, Komisija naj bi vrednosti prodaje skupine H&R dvakrat prištela upoštevni promet „družb v tujini“.

–       Vključitev prodaje „družb v tujini“ in družbe H&R Sales, prevzetih leta 2004, v izračun vrednosti prodaje

255    Tožeča stranka trdi, da upoštevni promet „družb v tujini“ in družbe H&R Sales ne bi smel biti vključen v vrednost prodaje skupine H&R, ker so bile te družbe prevzete šele leta 2004 in ker v zvezi z njimi ni bil podan noben očitek o sodelovanju v kartelu. V vsakem primeru naj bi Komisija morala izločiti promet obratov za predelavo, ki ne proizvajajo parafinskih voskov.

256    V zvezi s tem je treba opozoriti, da bo Komisija v skladu s točko 13 Smernic iz leta 2006 za določitev osnovnega zneska globe, ki se naloži, uporabila vrednost prodaje blaga ali storitev podjetja, neposredno ali posredno povezane s kršitvijo, v upoštevnem geografskem območju znotraj ozemlja EGP.

257    Poleg tega se v skladu s sodno prakso vrednost prodaje, ki se upošteva, ne izračuna na podlagi prometa, ustvarjenega s prodajo proizvodov, na katere je kršitev dejansko vplivala, ampak na podlagi prometa, ki ga je na splošno na trgu, na katerega je kršitev vplivala, ustvarilo podjetje v smislu člena 81 ES, ki je sodelovalo pri kršitvi (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 16. junija 2011 v zadevi Putters International proti Komisiji, T‑211/08, ZOdl., str. II‑3729, točke od 59 do 61 in navedena sodna praksa).

258    Zato zgolj to, da „družbe v tujini“ in družba H&R Sales niso sodelovale v kartelu pred letom 2004, ne vpliva na to, da so te družbe leta 2004 postale del podjetja, udeleženega pri kartelu, ker jih je prevzela skupina H&R. V zvezi s tem je treba poudariti, da je Komisija že v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah, zlasti v točkah od 261 do 264, skupino H&R opisala kot podjetje v smislu člena 81 ES in da tožeča stranka v odgovoru na navedeno obvestilo te opredelitve ni izpodbijala.

259    Poleg tega sta bili v obravnavani zadevi v kartelu leta 2004 neposredno udeleženi dve družbi skupine H&R, in sicer H&R Wax Company Vertrieb in H&R ChemPharm, ker sta se tehničnih sestankov udeleževala g. G. in g. H., ki sta leta 2004 opravljala funkcije v teh družbah.

260    Splošno sodišče je tožeči stranki postavilo pisna vprašanja za razjasnitev identitete „družb v tujini“ in „kapitalskih povezav med navedenimi družbami, družbami H&R Ölwerke Schindler, ESP International in H&R Sales ter skupino H&R“, da bi lahko ugotovilo položaj teh družb v strukturi skupine H&R.

261    Tožeča stranka je v odgovoru izrecno zanikala, da ima deleže v „družbah v tujini“, in jih ni imenovala.

262    Prav tako je zanikala, da ima deleže v družbah H&R Ölwerke Schindler, ESP International in H&R Sales. Ta odgovor je bil očitno neresničen, kot je tožeča stranka priznala na obravnavi, potem ko je bila soočena z dokazi, ki jih je imelo na voljo Splošno sodišče. Družba ESP International je namreč hčerinska družba v stoodstotni lasti tožeče stranke, družba H&R Ölwerke Schindler pa je hčerinska družba v stoodstotni lasti prvonavedene družbe. Nazadnje, leta 2004 je bila družba H&R Sales hčerinska družba v stoodstotni lasti družbe H&R Ölwerke Schindler. To so torej družbe, katerih kapital je bil v zadevnem obdobju v celoti v lasti tožeče stranke.

263    Glede na navedeno tožeča stranka ni dokazala, da je Komisija storila kakršno koli napako, ko je vrednost prodaje „družb v tujini“ in družbe H&R Sales vključila v promet skupine H&R, da bi izračunala vrednost prodaje za leto 2004.

264    Ob tem tožeča stranka ne more učinkovito zatrjevati, da je Komisija prištela promet obratov za predelavo, ki ne proizvajajo parafinskih voskov. Kot je namreč jasno razvidno iz pojasnil Komisije v odgovoru na tožbo, je do zneska 26,3 milijona EUR prišla tako, da je seštela le štiri kategorije parafinskih voskov (hidrirani trdi parafinski voski, nehidrirani trdi parafinski voski, parafinski voski in hidrirani specialni voski), navedene v prvem stolpcu na strani 2 dopisa tožeče stranke z dne 23. aprila 2008, ter izključila tako stiskane parafine kot promet obratov za predelavo. Enako je ravnala v zvezi s prvim in drugim stolpcem s podatki na strani 12 navedenega dopisa (vrednost prodaje „družb v tujini“ in družbe H&R Sales).

265    Komisija, ki je zato vrednost prodaje skupine H&R za leto 2004 ugotovila z upoštevanjem celotnega prometa družb, ki pripadajo temu podjetju, ustvarjenega na trgu, na katerega je vplival kartel, je ravnala skladno s Smernicami iz leta 2006 in sodno prakso, ki se uporablja, ter ni kršila člena 23(3) Uredbe št. 1/2003. Zato je treba ta očitek zavrniti.

–       Povečanje povprečja vrednosti prodaje v referenčnem obdobju z upoštevanjem prometa družb, prevzetih leta 2004

266    Po mnenju tožeče stranke upoštevanje prometa družb, prevzetih leta 2004, pomeni, da ugotovljena vrednost prodaje, izračunana kot povprečje vrednosti prodaje za leta od 2002 do 2004, ne odseva več pomembnosti kršitve.

267    Ugotoviti je treba, da združitev s subjektom ali prevzem subjekta, ki pred koncentracijo ni sodeloval pri kršitvi, lahko vpliva na izračun vrednosti prodaje, če vrednost prodaje po koncentraciji glede na celotno trajanje sodelovanja pri kršitvi ni „ustrezen približek, ki odraža gospodarsko pomembnost kršitve in sorazmerno težo […] podjetja, udeleženega pri kršitvi“, v smislu točke 6 Smernic iz leta 2006 (glej točko 217 zgoraj).

268    Komisija je v obravnavani zadevi v referenčno obdobje, uporabljeno za izračun vrednosti prodaje, vključila tri cela leta sodelovanja družbe H&R ChemPharm pri kršitvi (leta od 2002 do 2004). Prvo obdobje, v zvezi s katerim je bila vrednost prodaje v referenčnem obdobju ekstrapolirana (obdobje od 1. julija 2001 do 31. decembra 2001), je bilo obdobje pred prevzemom, tako da je vrednost prodaje za leti 2002 in 2003 reprezentativna zanj. Drugo obdobje, v zvezi s katerim je bila vrednost prodaje v referenčnem obdobju ekstrapolirana (obdobje od 1. januarja 2005 do 28. aprila 2005), je bilo obdobje po prevzemu, tako da je vrednost prodaje za leto 2004 reprezentativna zanj.

269    Zato Splošno sodišče v posebnih okoliščinah zadeve meni, da je povprečje vrednosti prodaje skupine H&R za leta od 2002 do 2004 „ustrezen približek, ki odraža gospodarsko pomembnost kršitve in sorazmerno težo […] podjetja, udeleženega pri kršitvi“, za celotno trajanje sodelovanja družbe H&R ChemPharm.

270    Ta očitek je treba zato zavrniti.

271    Dodati je treba, da je Splošno sodišče v sodbi, izdani 11. julija 2014 v povezani zadevi Esso in drugi proti Komisiji, T‑540/08, znesek globe, naložene družbi Esso Société anonyme française, zmanjšalo, da bi odrazilo dejstvo, da se je vrednost prodaje, ki jo je ustvarilo podjetje ExxonMobil, kateremu je navedena družba pripadala, skoraj podvojila po združitvi družb Exxon in Mobil leta 1999 ter da je bila vrednost prodaje, izračunana samo na podlagi prodaje po združitvi v letih od 2000 do 2002 ekstrapolirana tudi v obdobje od leta 1992 do leta 1999, v katerem je v kartelu sodelovala le družba Mobil France.

272    Zato se dejanske okoliščine zadeve, v kateri je bila izdana sodba Esso in drugi proti Komisiji (navedena v točki 271 zgoraj), v ključni točki razlikujejo od okoliščin obravnavanega primera, ker v navedeni zadevi vrednost prodaje podjetja ExxonMobil po združitvi ni bila „ustrezen približek, ki odraža gospodarsko pomembnost kršitve in sorazmerno težo […] podjetja, udeleženega pri kršitvi“, za celotno trajanje kršitve, ki jo je storila družba Esso Société anonyme française.

–       Zatrjevano dvojno upoštevanje prometa „družb v tujini“

273    Tožeča stranka zatrjuje, da je Komisija dvakrat upoštevala promet „družb v tujini“ v višini 9,2 milijona EUR. Trdi, da je razlika med prvim stolpcem s podatki na strani 2 njenega dopisa z dne 23. aprila 2008 (27,5 milijona EUR), ki vključuje družbo ESP International, in drugim stolpcem (18,3 milijona EUR), brez družbe ESP International, točno 9,2 milijona EUR. Komisija naj bi torej dvakrat upoštevala promet družbe ESP International.

274    Tožeča stranka v repliki navaja:

„51      Vendar tudi če se za leto 2004 prištejejo družbe [v tujini] (to je ESP International) in H&R Sales GmbH […], so številke, na katere se je oprla Komisija, napačne in previsoke. Komisija je namreč pomotoma dvakrat upoštevala promet družb [v tujini]. Pravilna številka za leto 2004 bi bila 26,3 milijona EUR skupaj z družbami [v tujini] in 30,2 milijona EUR, če se prišteje tudi družba H&R Sales. V nobenem primeru skupni promet za leto 2004 ne bi bil 39,4 milijona EUR, kot ga je ugotovila [Komisija]. To izhaja iz naslednjega.

52      Vmesni znesek 26,3 milijona EUR [iz prvega stolpca s podatki na strani 2 dopisa z dne 23. aprila 2008] že vključuje promet družb [v tujini], ki znaša 9,2 milijona EUR, kot je jasno in razločno razvidno iz [navedenega dopisa]. [Komisija] je torej storila napako […], ko je temu znesku še enkrat prištela znesek 9,2 milijona EUR iz naslova družb [v tujini], s čimer je ta del prometa podvojila. Tako je tudi ob upoštevanju družb [v tujini Komisija] lahko veljavno ugotovila le znesek 26,3 milijona EUR. Če bi prišteli še družbo H&R Sales GmbH, bi ta znesek znašal 30,2 milijona EUR – vendar v nobenem primeru 39,4 milijona EUR.“

275    Na prvem mestu, ugotoviti je treba, da trditev tožeče stranke, podanih med sodnim postopkom, ni mogoče uskladiti z informacijami, ki jih je sporočila v okviru upravnega postopka in so del spisa, predloženega Splošnemu sodišču.

276    Prvič, ugotoviti je treba, da je tožeča stranka v odgovoru na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah navedla, da je v letu 2004 vrednost prodaje skupine H&R na trgu parafinskih voskov (brez upoštevanja prodaje družbe Tudapetrol ter prodaje emulzij voska in stiskanih parafinov) znašala 38,99 milijona EUR, kar je skoraj enako znesku, ki ga je izračunala Komisija (39,4 milijona EUR).

277    Drugič, tožeča stranka je poleg tega na zaslišanju pred pooblaščencem za zaslišanje navedla, da se je s pridobitvijo nove rafinerije v Hamburg-Neuhofu (Nemčija), ki pripada družbi H&R Ölwerke Schindler, njen promet, ustvarjen na trgih „parafinskih proizvodov“, povečal za skoraj 2,5‑krat. Podatke v zvezi s tem je predložila tudi v dopisu z dne 8. decembra 2005. Glede na te podatke se je zaradi pridobitve novih proizvodnih zmogljivosti leta 2004 obseg njene prodaje parafinskih voskov s 43.000 ton leta 2003 povečal na 84.400 ton leta 2004. Pojasnila je tudi, da so se cene teh proizvodov leta 2004 zvišale.

278    Glede na trditev tožeče stranke, navedeno med postopkom, pa naj bi se vrednost prodaje skupine H&R s 24.107.000 EUR leta 2003 povečala le na 26.300.000 EUR leta 2004. To zatrjevano zvišanje ni v skladu z rastjo proizvodnje in prodaje zaradi pridobitve rafinerije v Hamburg-Neuhofu ter je v očitnem nasprotju z navedbami tožeče stranke v odgovoru na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah.

279    Tretjič, opozoriti je treba, da obstaja resen dvom glede trditve tožeče stranke, da so „družbe v tujini“ enake družbi H&R ESP International.

280    Tožeča stranka je v dopisu z dne 8. decembra 2005 navedla, da je družba ESP International stoodstotna matična družba družbe H&R Ölwerke Schindler. Poleg tega je iz spisa razvidno, da sta H&R Ölwerke Schindler in ESP International družbi nemškega prava ter da je proizvodni obrat teh družb v Hamburg-Neuhofu.

281    Splošno sodišče ne more razumeti razlogov, zaradi katerih bi se tožeča stranka odločila oblikovati izraz „družbe v tujini“, da bi sporočila podatke o vrednosti prodaje, ki jo je ustvarila samo družba H&R ESP International, ki je družba nemškega prava in katere proizvodni obrat je v Nemčiji.

282    Poleg tega – kot Komisija upravičeno opozarja – tožeča stranka v številnih dopisih, ki jih je poslala Komisiji v upravnem postopku, ni nikoli navedla, da družba H&R ESP International ustreza pojmu „družbe v tujini“ ali da je vključena v ta pojem. Nasprotno, na strani 1 dopisa z dne 23. aprila 2008 so „družbe v tujini“ in družba H&R ESP International predstavljene druga ob drugi, zaradi česar je dejansko mogoče sklepati, da gre za dva ločeno obravnavana subjekta. Dalje, razlogi, ki jih je tožeča stranka navedla v navedenem dopisu za utemeljitev, da Komisija ni upoštevala vrednosti prodaje teh družb, so prav tako različni. Tožeča stranka za „družbe v tujini“ navaja, da niso „vključeni v preiskavo“, medtem ko za družbo H&R ESP International poudarja, da je bila ta prevzeta šele leta 2004, kar je povzročilo „skok v prometu“.

283    Nato, tožeča stranka v dopisu z dne 8. decembra 2005 omenja tudi „sestrske družbe“ družbe H&R Ölwerke Schindler, ki upravljajo obrate za predelavo v tujini. Poleg tega je glede na poročilo o dejavnosti družbe H&R Wasag za leto 2004 pridobitev dejavnosti rafiniranih specialnih proizvodov, ki jih proizvaja družba BP, zadevala le družbo H&R Ölwerke Schindler v Nemčiji in družbo H&R ESP Nuth BV na Nizozemskem. Še več, tožeča stranka je v dopisu z dne 7. julija 2008 pojasnila, da so družbe v tujini s sedežem v Corrytonu in Chorleyu v Združenem kraljestvu po prvi oceni v letu 2004 s prodajo parafinskih voskov ustvarile promet v višini 8,6 milijona EUR. Ti elementi kažejo, da je skupina H&R vključevala družbe s sedežem v tujini, ki niso družba H&R ESP International s sedežem v Nemčiji.

284    Na podlagi navedenega je treba ugotoviti, da tožeča stranka Komisiji ne more učinkovito očitati, da je predhodnemu znesku 26,3 milijona EUR prištela tako vrednost prodaje družbe H&R ESP International kot vrednost prodaje „družb v tujini“. Nasprotno, sklepati je treba, da je Komisija pri izračunu vrednosti prodaje za leto 2004 ravnala popolnoma v skladu s točkama 15 in 16 Smernic iz leta 2006, navedenih v točki 218 zgoraj.

285    Na drugem mestu, tožeča stranka se ne more učinkovito sklicevati na to, da podroben izračun vrednosti prodaje ni naveden v izpodbijani odločbi, ampak da ga je Komisija predstavila v odgovoru na tožbo. Po eni strani se je Komisija oprla na številke, ki jih je tožeča stranka predložila v upravnem postopku, in prišla do zneska, ki precej ustreza navedbam, ki jih je tožeča stranka podala v odgovoru na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah in pred pooblaščencem za zaslišanje. Po drugi strani je Splošno sodišče tožečo stranko prav zato, da bi ji omogočilo, da dvakrat pisno odgovori na vsebino odgovora na tožbo, izrecno pozvalo, naj pisno odgovori na dupliko Komisije, kar zadeva tretji tožbeni razlog.

286    Na tretjem mestu, opozoriti je treba, da je Splošno sodišče v postopku tožeči stranki postavilo številna pisna vprašanja, da bi se bolj razjasnile dejanske okoliščine.

287    Splošno sodišče je tožečo stranko predvsem izrecno zaprosilo, naj imenuje „družbe v tujini“. Vendar tožeča stranka ni hotela navesti, za katere družbe gre, čeprav je predlagala razglasitev ničnosti ali spremembo izpodbijane odločbe na podlagi utemeljitve, ki je ni bilo mogoče razlagati, ne da bi bile te družbe poimenovane. Poleg tega tožeča stranka tudi ni pojasnila odnosa „družb v tujini“ z družbami ESP International, H&R Ölwerke Schindler, H&R Sales in njo ter je celo zanikala, da so to njene hčerinske družbe.

288    Dodati je treba, da razlog, iz katerega tožeča stranka v točki 51 replike podredno predlaga, naj se znesku 26,3 milijona EUR, navedenemu v prvem stolpcu na strani 2 dopisa z dne 23. aprila 2008, prišteje promet družbe H&R Sales, ni jasen. Tožeča stranka je v navedenem dopisu trdila, da je promet družbe H&R Ölwerke Schindler promet družbe H&R Sales, pri čemer je omenila, da „lastna distribucija družbe OWS – H&R Sales GmbH – glede na naše razumevanje ni zajeta v zahtevi za posredovanje podatkov“. Tožeča stranka je v dopisu z dne 8. decembra 2005 vseeno navedla, da je družba H&R Ölwerke Schindler hčerinska družba v stoodstotni lasti družbe ESP International. Zato ni mogoče razumeti razlogov, iz katerih tožeča stranka podredno predlaga, naj se znesku 26,3 milijona EUR prišteje promet hčerinske družbe ESP International, če načelno nasprotuje temu, da se temu znesku prišteje promet „družb v tujini“, ki jih v repliki enači z družbo ESP International.

289    Glede na vse navedeno, zlasti glede na navedbe v točkah 276 in 277 zgoraj, Komisiji ni mogoče očitati, da je v izpodbijani odločbi storila napako pri določitvi vrednosti prodaje za leto 2004. Zato je treba ta očitek tožeče stranke zavrniti v delu, v katerem predlaga razglasitev delne ničnosti izpodbijane odločbe.

290    Poleg tega je treba zavrniti tudi trditve tožeče stranke v delu, v katerem predlaga, naj Splošno sodišče v okviru izvajanja neomejene pristojnosti spremeni znesek globe. Splošno sodišče namreč po temeljiti preučitvi spisa, ki mu je bil predložen v tej zadevi, meni, prvič, da trditve tožeče stranke in podatki, ki jih je sporočila, ne upravičujejo take spremembe ter, drugič, da je mogoče na podlagi elementov v spisu, zlasti tistih, omenjenih v točkah 276 in 277 zgoraj, ugotoviti, da vrednost prodaje, ki jo je Komisija ugotovila za leto 2004, ustrezno odseva težo kršitve, ki jo je storila tožeča stranka.

291    Iz tega sledi, da je treba ta očitek in posledično celoten tretji tožbeni razlog zavrniti.

 Četrti tožbeni razlog: kršitev člena 23(3) Uredbe št. 1/2003 zaradi napak pri presoji, ki naj bi vplivale na izračun višine globe

292    Četrti tožbeni razlog, naveden podredno, se nanaša na kršitev člena 23(3) Uredbe št. 1/2003 zaradi napak pri presoji, ki naj bi vplivale na izračun višine globe. Razdeljen je na tri dele. Prvič, tožeča stranka izpodbija uporabo Smernic iz leta 2006. Drugič, meni, da je 17‑odstotna stopnja vrednosti prodaje, določena hkrati na podlagi točk 21 in 25 Smernic iz leta 2006, nepravilna zaradi napake pri presoji in pomeni kršitev načela sorazmernosti. Tretjič, meni, da je znesek globe, ki ji je naložena, nesorazmeren in diskriminatoren glede na njeno velikost. Splošnemu sodišču v bistvu predlaga, naj spremeni izpodbijano odločbo in zmanjša znesek globe, ki ji je bila naložena.

 Uporaba Smernic iz leta 2006

293    Tožeča stranka trdi, da je izračun zneska globe nezakonit, ker se je Komisija oprla na Smernice iz leta 2006 namesto na različico teh smernic iz leta 1998 (Smernice o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in člena 65(5) pogodbe ESPJ (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 1, str. 171)), zaradi česar je dobila znatno višji znesek globe, predvsem zaradi uvedbe množitelja, ki ustreza številu let sodelovanja pri kršitvi. Meni, da je kršeno načelo prepovedi retroaktivnosti v kazenskem pravu, ker v času, ko je bila kršitev storjena, Smernice iz leta 2006 še niso veljale. Komisija naj bi prav tako kršila načelo samoomejevanja svoje pristojnosti, ker je sprejela smernice, in legitimna pričakovanja, ki jih navedene smernice vzbujajo pri gospodarskih subjektih.

294    V zvezi s tem je Sodišče že presodilo, da dejstvo, da je Komisija v preteklosti pri globah uporabljala določene višine za določene vrste kršitev, slednji ne more odvzeti možnosti, da to višino zviša v okviru omejitev, navedenih v Uredbi št. 1/2003, če je to potrebno za zagotovitev izvajanja politike konkurence Unije, temveč da, nasprotno, učinkovita uporaba pravil Unije o konkurenci zahteva, da lahko Komisija višino glob kadar koli prilagodi potrebam te politike (zgoraj v točki 73 navedena sodba Musique Diffusion française in drugi proti Komisiji, točka 109; zgoraj v točki 242 navedena sodba Aristrain proti Komisiji, točka 81, in zgoraj v točki 40 navedena sodba Dansk Rørindustri in drugi proti Komisiji, točka 169).

295    Nadzorstvena naloga, ki jo Komisiji dajeta člena 81 ES in 82 ES, namreč ne zajema samo naloge preiskovanja in preganjanja posameznih kršitev, temveč zajema ravno tako nalogo zasledovanja splošne politike, katere namen je, da se na področju konkurence uporabljajo načela, ki jih določa Pogodba, in da se v to usmeri ravnanje podjetij (zgoraj v točki 73 navedena sodba Musique Diffusion française in drugi proti Komisiji, točka 105, in zgoraj v točki 40 navedena sodba Dansk Rørindustri in drugi proti Komisiji, točka 170).

296    Gospodarski subjekti pa ne morejo imeti upravičenih pričakovanj do ohranjanja obstoječega položaja, ki ga lahko Komisija spremeni v okviru svojega pooblastila za odločanje po prostem preudarku, ki ga ima na podlagi členov 81 ES in 82 ES ter na splošno pri določanju politike konkurence (glej zgoraj v točki 40 navedeno sodbo Dansk Rørindustri in drugi proti Komisiji, točki 171 in 172 ter navedena sodna praksa).

297    Natančneje, podjetja, ki so v upravnem postopku, v katerem je lahko naložena globa, ne morejo pridobiti legitimnih pričakovanj, niti da Komisija ne bo presegla višine glob, ki jo je prej uporabljala, niti da bo uporabila določeno metodo njihovega izračuna (zgoraj v točki 40 navedena sodba Dansk Rørindustri in drugi proti Komisiji, točka 228).

298    Posledično morajo omenjena podjetja upoštevati možnost, da lahko Komisija v vsakem trenutku zviša višino glob glede na tisto višino, ki jo je uporabljala v preteklosti. To ne velja samo tedaj, ko Komisija zviša višino glob, ko nalaga globe v posameznih odločbah, ampak tudi če je to zvišanje, tako kot v tem primeru, izvedeno z uporabo pravil ravnanja, ki so splošno veljavna, kot so to smernice (zgoraj v točki 40 navedena sodba Dansk Rørindustri in drugi proti Komisiji, točki 229 in 230).

299    Zato je bila zamenjava smernic v njihovi različici iz leta 1998 z novo metodo izračuna zneska glob, določeno v Smernicah iz leta 2006, ob domnevi, da se z njo zviša znesek naloženih glob, razumno predvidljiva za udeležence v kartelu glede na obdobje, v katerem se je kartel izvajal. Posledično Komisija, s tem ko je v izpodbijani odločbi uporabila Smernice iz leta 2006 za kršitve, storjene pred njihovim sprejetjem, ni kršila niti načela prepovedi retroaktivnosti niti načela varstva zaupanja v pravo (glej v tem smislu zgoraj v točki 40 navedeno sodbo Dansk Rørindustri in drugi proti Komisiji, točki 231 in 232).

300    Nazadnje, poudariti je treba, da je razlaga tožeče stranke glede načela samoomejevanja diskrecijske pravice Komisije s sprejetjem smernic v nasprotju s sodno prakso. Če bi Komisija morala uporabiti navedene smernice, ki so veljale v obdobju, v katerem je bila kršitev storjena in ki je v obravnavani zadevi trajalo trinajst let, bi namreč taka obveznost odvzela smisel pravici Komisije, priznani s sodno prakso, navedeno v točki 294 zgoraj, da metode izračuna zneska globe prilagodi zaradi izpolnjevanja obveznosti učinkovite uporabe pravil Unije o konkurenci.

301    Te analize ni mogoče ovreči s trditvami tožeče stranke, ki izhajajo iz sodbe Splošnega sodišča z dne 3. aprila 2003 v zadevi Royal Philips Electronics proti Komisiji (T‑119/02, Recueil, str. II‑1433). Tožeča stranka na podlagi točke 242 navedene sodbe sklepa, da „ker so smernice naslovljene na pravne akterje in ustvarjajo zaupanje, ki se pripisuje Komisiji, imajo funkcijo jamstva“. V odlomku zadevne sodbe, na katerega se tožeča stranka sklicuje, pa nista omenjena niti zaupanje v pravo niti funkcija jamstva, ker je v njem navedeno le, da Sporočilo Komisije o korektivnih ukrepih, dovoljenih po Uredbi Sveta (EGS) št. 4064/89 in Uredbi Komisije (ES) št. 447/98 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 89) „ni brez vsakršne zavezujoče zakonske obveznosti“ in da „Komisijo namreč zavezujejo sporočila, ki jih sprejme na področju nadzora koncentracij, če ne odstopajo od pravil iz Pogodbe in Uredbe št. 4064/89“.

302    Vsekakor je treba poudariti, da lahko stranke na področju koncentracij predložijo zaveze, da bi bila koncentracija združljiva z notranjim trgom in da bi se posledično Komisiji omogočilo, da koncentracijo odobri. Zato ima Sporočilo, omenjeno v točki 301 zgoraj, vlogo usmerjanja podjetij, ki ravnajo v dobri veri in niso storila nobene kršitve, glede narave zavez, ki jih morajo predložiti, da bi dosegla pozitiven rezultat ob koncu upravnega postopka, ki ga vodi Komisija. Zato položaja teh podjetij ni mogoče enačiti s položajem podjetij, ki so sodelovala v kartelu, ki je izrecno prepovedan s členom 81 ES.

303    Prav tako je treba poudariti, da je cilj smernic na področju določanja glob zagotoviti preglednost ter objektivnost in nediskriminatornost denarnih sankcij, naloženih v odločbah Komisije, ne da bi se pri tem zmanjšala odvračalna narava njenega ukrepanja.

304    Drugače kot v kazenskem pravu pa so na področju konkurenčnega prava koristi nezakonitih dejavnosti in sankcije zanje popolnoma denarne, tako kot razlogi kršiteljev, ki poleg tega pri svojem ravnanju sledijo ekonomski logiki. Zato bi imela bolj ali manj natančna predvidljivost zneska globe, ki se naloži zaradi sodelovanja v nezakonitem kartelu, zelo škodljive posledice za učinkovitost politike konkurence Unije, ker bi lahko podjetja, ki storijo kršitve, neposredno primerjala stroške in koristi svojih nezakonitih dejavnosti ter upoštevala možnosti, da jih odkrijejo, in tako poskušala zagotoviti dobičkonosnost navedenih dejavnosti (glej v tem smislu zgoraj v točki 220 navedeno sodbo Degussa proti Komisiji, točka 83, in zgoraj v točki 220 navedeno sodbo Schunk in Schunk Kohlenstoff-Technik proti Komisiji, točka 45).

305    Glede na navedeno je treba ta očitek zavrniti.

 Kršitev načela sorazmernosti in napaka pri presoji zaradi določitve 17‑odstotnega koeficienta na podlagi teže kršitve in odvračalnega učinka

306    Komisija je v izpodbijani odločbi, potem ko je v točki 651 obrazložitve opredelila geografski obseg kršitve, pod naslovom „Sklep o teži“ v točki 653 obrazložitve obravnavala vprašanje teže kršitve:

„[…]

(651) V geografskem obsegu je kršitev zajela ves EGP, saj so zadevna podjetja prodajala [parafinske voske] v vseh državah EGP. […]

(653) Ob upoštevanju okoliščin obravnavane zadeve ter zgoraj obravnavanih meril glede narave kršitve in geografskega obsega je delež vrednosti prodaje, ki ga je treba upoštevati za družbi Eni in H&R/Tudapetrol, 17‑odstoten. Dokazano je bilo, da je za družbe ExxonMobil, MOL, Repsol, RWE, Sasol, Shell in Total enotna in trajajoča kršitev vključevala tudi razdelitev strank in/ali trgov. Razdelitev trgov in razdelitev strank se zaradi svoje narave štejeta med najhujše kršitve konkurence, saj ta ravnanja povzročijo zmanjšanje ali prenehanje konkurence na nekaterih trgih ali za nekatere stranke […]. Zaradi te dodatne teže je delež vrednosti prodaje, ki ga je treba upoštevati za družbe ExxonMobil, MOL, Repsol, RWE, Sasol, Shell in Total, 18‑odstoten. […]“

307    Tožeča stranka trdi, da je Komisija kršila načelo sorazmernosti in storila napako pri presoji, ko je v zvezi z osrednjim sklopom kršitve upoštevala 17‑odstotni koeficient tako na podlagi teže kršitve v skladu s točko 21 Smernic iz leta 2006 kot na podlagi odvračalnega učinka v skladu s točko 25 navedenih smernic. Koeficient, uporabljen za podjetja, ki so sodelovala tudi pri sklopu kršitve glede razdelitve trgov in kupcev, naj bi bil namreč le 18‑odstoten. Razlika v zadevnih odstotkih, omejena na eno odstotno točko, naj ne bi sorazmerno odsevala razlike v teži. Tožeča stranka tako v bistvu predlaga, naj Splošno sodišče poveča razliko med 17- in 18‑odstotnim koeficientom, tako da zmanjša prvega, to je koeficient, uporabljen za vrednost prodaje podjetij, kot je tožeča stranka, ki so sodelovala le pri osrednjem sklopu kršitve.

308    V skladu s sodno prakso iz člena 49(3) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah izhaja, da kazen ne sme biti nesorazmerna s kaznivim dejanjem, ki se preganja, in da je treba v skladu s členom 23(3) Uredbe št. 1/2003 pri določanju višine globe upoštevati težo in trajanje kršitve. Načeli sorazmernosti in ustreznosti kazni za kršitev določata tudi, da mora biti znesek naložene globe sorazmeren glede na težo in trajanje kršitve (glej v tem smislu sodbi Splošnega sodišča z dne 12. julija 2001 v združenih zadevah Tate & Lyle in drugi proti Komisiji, T‑202/98, T‑204/98 in T‑207/98, Recueil, str. II‑2035, točka 106, in z dne 27. septembra 2006 v zadevi Jungbunzlauer proti Komisiji, T‑43/02, ZOdl., str. II‑3435, točka 226).

309    Natančneje, načelo sorazmernosti pomeni, da mora Komisija določiti globo sorazmerno z dejavniki, ki se upoštevajo pri določitvi teže kršitve, in da mora te dejavnike upoštevati skladno in objektivno upravičeno (zgoraj v točki 308 navedena sodba Jungbunzlauer proti Komisiji, točke od 226 do 228, in sodba Splošnega sodišča z dne 28. aprila 2010 v zadevi Amann & Söhne in Cousin Filterie proti Komisiji, T‑446/05, ZOdl., str. II‑1255, točka 171).

310    Pri določitvi višine globe je treba v skladu s sodno prakso upoštevati tudi objektivne dejavnike, kot so vsebina in trajanje protikonkurenčnih ravnanj, njihovo število in intenzivnost, obseg prizadetega trga in škoda, povzročena gospodarski ureditvi. Pri preučitvi je treba prav tako upoštevati relativni pomen in tržni delež odgovornih podjetij ter morebitno ponovno kršitev. Zaradi preglednosti je Komisija sprejela Smernice iz leta 2006, v katerih navaja, na kakšni osnovi bo upoštevala različne okoliščine kršitve in posledice, ki jih te lahko imajo za znesek globe (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 8. decembra 2011 v zadevi Chalkor proti Komisiji, C‑386/10 P, ZOdl., str. I‑13090, točke od 57 do 59).

311    Poudariti je treba, da tožeča stranka v okviru tega očitka ne izpodbija metode izračuna zneska glob in vloge različnih upoštevanih dejavnikov, kot so določeni v Smernicah iz leta 2006.

312    Na prvem mestu, v zvezi z obravnavano zadevo je treba opozoriti – kot je navedeno v točki 23 Smernic iz leta 2006 – da se sporazumi in usklajena ravnanja glede določanja cen, ki so kot v obravnavani zadevi osrednji sklop kršitve, štejejo zaradi svoje narave same med najhujše kršitve pravil o konkurenci. Zato je treba v skladu s točkama 21 in 23 navedenih smernic koeficient, ki odseva težo kršitve, določiti v zgornjem delu razpona, ki sega od 0 do 30 %. Dalje, v obravnavani zadevi so sporazumi in usklajena ravnanja glede določanja cen zadevali vse države EGP, kar je v skladu s točko 22 Smernic iz leta 2006 prav tako upoštevno (točki 651 in 653 obrazložitve izpodbijane odločbe).

313    Glede na te dejavnike Komisija ni storila nobene napake pri presoji, ko je uporabila 17‑odstotni koeficient na podlagi teže kršitve, kar zadeva osrednji sklop kršitve, ki so ga sestavljali „sporazumi ali usklajena ravnanja, ki so se nanašali na določanje cen [ter] izmenjavo in razkritje poslovno občutljivih informacij“ glede parafinskih voskov. Enako velja za določitev zneska, ki se prišteje na podlagi odvračalnega učinka v skladu s točko 25 Smernic iz leta 2006, imenovanega „vstopna tarifa“. Poleg tega je Komisija navedla povezave med upoštevnimi dejavniki, ki jih je upoštevala na podlagi teže kršitve, in uporabljenim koeficientom.

314    Dodati je treba, da je določitev zadevnega koeficienta na 17 % utemeljena tudi glede na merila za presojo, uporabljena v sodni praksi, navedeni v točki 307 zgoraj.

315    Iz tega sledi, da Komisija ni storila napake pri presoji in ni kršila načela sorazmernosti, ko je zadevno stopnjo določila na 17 %.

316    Na drugem mestu, preučiti je treba trditve tožeče stranke, da razlika med koeficientom, uporabljenim za osrednji sklop kršitve, in koeficientom, uporabljenim za prvi in drugi sklop skupaj, ki znaša eno odstotno točko, ne odseva razlike v teži v zvezi z upoštevanjem sodelovanja pri razdelitvi kupcev in trgov.

317    V zvezi s tem je treba poudariti, kot izhaja iz točk 240 in 248 obrazložitve izpodbijane odločbe, da so bili dogovori o razdelitvi trgov ali kupcev na tehničnih sestankih zgolj občasni v primerjavi s sporazumi ali usklajenimi ravnanji, katerih namen je bilo določanje cen parafinskih voskov. Še več, glede na neodvisne izjave podjetij, ki so prav tako sodelovala v kartelu (glej točko 153 zgoraj), je bila razprava o ravneh cen, ki so jih uporabljali udeleženci, vedno del tehničnih sestankov, saj so se ti sestanki na splošno nanašali na določanje cen.

318    Poleg tega je bil glede na točko 267 obrazložitve izpodbijane odločbe nezakoniti in sankcionirani cilj, za katerega so si prizadevali udeleženci pri enotni in trajajoči kršitvi v obravnavani zadevi, zmanjšati ali odpraviti konkurenčni pritisk s končnim ciljem doseči večji dobiček in nazadnje ohraniti ali celo povečati ta dobiček. Seveda je lahko drugi sklop kršitve okrepil škodljive učinke te kršitve z vidika kupcev in trgov, na katere je vplivala. Vendar ni imel protikonkurenčnega cilja, ki bi ga bilo mogoče jasno ločiti od cilja osrednjega sklopa kršitve, ker je šlo za iste proizvode in isti geografski trg ter ker je bil ne nazadnje cilj razdelitve trgov in kupcev tako kot cilj ravnanj v zvezi z določanjem cen doseči ravni nadkonkurenčnih cen.

319    Zato Komisija ni storila napake pri presoji in ni kršila načela sorazmernosti, ko je na podlagi teže kršitve na eni strani in na podlagi odvračalnega učinka v skladu s točko 25 Smernic iz leta 2006 na drugi strani upoštevala 17‑odstotni delež vrednosti prodaje v zvezi s podjetji, ki so sodelovala le pri osrednjem sklopu kršitve, in 18‑odstotni delež vrednosti prodaje v zvezi s podjetji, ki so sodelovala tudi pri drugem sklopu kršitve.

320    Ob tem Splošno sodišče, ker podredno odloča tudi o predlogu za zmanjšanje zneska globe, v okviru izvajanja svoje neomejene pristojnosti meni, da upoštevanje 17‑odstotnega deleža vrednosti prodaje podjetij, ki so sodelovala le pri osrednjem sklopu kršitve, ustrezno odraža težo kršitve, kot se zahteva v členu 23(3) Uredbe št. 1/2003 in sodni praksi, navedeni v točki 308 zgoraj.

321    Zato je treba ta očitek zavrniti.

 Zatrjevana nesorazmernost in diskriminatornost osnovnega zneska glede na velikost skupine H&R

322    Tožeča stranka meni, da je globa, ki ji je bila naložena, nesorazmerna in diskriminatorna glede na njeno velikost v primerjavi z globami, naloženimi drugim podjetjem, ki so sodelovala v kartelu. Navaja, da prilagojen osnovni znesek, uporabljen za skupino ExxonMobil, predstavlja le približno 0,04 % skupnega prometa, ki ga je ta skupina ustvarila leta 2007, medtem ko je ta stopnja v primeru skupine H&R 2,5 %.

323    V skladu s sodno prakso je načelo enakega obravnavanja kršeno, le če se primerljivi položaji obravnavajo različno ali če se različni položaji obravnavajo enako, razen če je tako obravnavanje objektivno utemeljeno (sodba Sodišča z dne 13. decembra 1984 v zadevi Sermide, 106/83, Recueil, str. 4209, točka 28, in sodba Splošnega sodišča z dne 4. julija 2006 v zadevi Hoek Loos proti Komisiji, T‑304/02, ZOdl., str. II‑1887, točka 96).

324    Poleg tega v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 308 zgoraj, iz člena 49(3) Listine o temeljnih pravicah izhaja, da kazen ne sme biti nesorazmerna s kaznivim dejanjem in da je treba v skladu s členom 23(3) Uredbe št. 1/2003 pri določanju višine globe upoštevati težo in trajanje kršitve. Načeli sorazmernosti in ustreznosti kazni za kršitev določata tudi, da mora biti znesek naložene globe sorazmeren glede na težo in trajanje kršitve.

325    Natančneje, v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 309 zgoraj, načelo sorazmernosti pomeni, da mora Komisija določiti globo sorazmerno z dejavniki, ki se upoštevajo pri določitvi teže kršitve, in da mora te dejavnike upoštevati skladno in objektivno upravičeno.

326    Poleg tega je v skladu s sodno prakso pri določanju zneska globe dovoljeno v enaki meri upoštevati tako skupni promet podjetja, ki je, čeprav približen ali nepopoln, kazalec njegove velikosti in njegove gospodarske moči, ter del tega prometa, ki zadeva blago, ki je predmet kršitve, in ki torej lahko pokaže na njen obseg. Niti enemu niti drugemu prometu se glede na druge elemente presoje ne sme pripisati nesorazmernega pomena, zato določitev ustreznega zneska globe ne more biti zgolj rezultat izračuna na podlagi skupnega prometa. To zlasti velja, kadar zadevno blago pomeni le majhen delež tega prometa (zgoraj v točki 40 navedena sodba Dansk Rørindustri in drugi proti Komisiji, točka 243, in sodba Sodišča z dne 18. maja 2006 v zadevi Archer Daniels Midland in Archer Daniels Midland Ingredients proti Komisiji, C‑397/03 P, ZOdl., str. I‑4429, točka 100).

327    Nasprotno pa v pravu Unije ni splošno veljavnega načela, da mora biti sankcija v sorazmerju s skupnim prometom podjetja, ki sodeluje pri kršitvi (glej po analogiji zgoraj v točki 326 navedeno sodbo Archer Daniels Midland in Archer Daniels Midland Ingredients proti Komisiji, točka 101).

328    Opozoriti je treba tudi, da je v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 310 zgoraj, Komisija zaradi preglednosti sprejela Smernice iz leta 2006, v katerih navaja, na kakšni osnovi bo upoštevala vsakega od upoštevnih dejavnikov za določitev zneska globe, vključno s skupnim prometom zadevnega podjetja in vrednostjo prodaje, ustvarjene na trgu, v zvezi s katerim je bil sklenjen omejevalni sporazum.

329    Poleg tega je treba poudariti, da tožeča stranka v okviru tega očitka ne izpodbija metode izračuna, določene v Smernicah iz leta 2006, in vloge različnih upoštevanih dejavnikov.

330    V obravnavani zadevi se je pri izračunu osnovnega zneska globe upoštevalo 17 % vrednosti prodaje skupine H&R in 18 % vrednosti prodaje skupine ExxonMobil na trgih, v zvezi s katerimi je bil sklenjen omejevalni sporazum. Poleg tega je Komisija določila množitelj 2 zaradi visokega skupnega prometa skupine ExxonMobil in nizkega odstotka vrednosti njene prodaje na trgih, v zvezi s katerimi je bil sklenjen omejevalni sporazum, glede na navedeni promet, da bi zagotovila ustrezen odvračalni učinek v skladu s točko 30 Smernic iz leta 2006. Poleg tega je Komisija za vsako od podjetij, ki so sodelovala v kartelu, preverila, da skupni znesek globe ne presega 10 % njegovega prometa, kot se zahteva v členu 23(2) Uredbe št. 1/2003.

331    Iz tega sledi, da je Komisija v več fazah izračuna zneska globe upoštevala razlike med položajema skupine ExxonMobil in tožeče stranke, pri čemer ju je obravnavala različno glede na te vidike.

332    Komisija je prav tako upoštevala svoje smernice in sodno prakso, ki se uporablja, v skladu s katero je dovoljeno upoštevati tako skupni promet podjetja kot tudi delež vrednosti prodaje, ki zadeva blago, ki je predmet kršitve. Komisija je v izpodbijani odločbi skladno in objektivno upravičeno upoštevala dejavnike, ki so upoštevni s tega vidika.

333    Nazadnje, dodati je treba, da je razlika v stopnji med osnovnim zneskom in skupnim prometom skupine, kar zadeva skupini ExxonMobil in H&R, le posledica dejstva, da prihodki od proizvodov na trgih, v zvezi s katerimi je bil sklenjen omejevalni sporazum, v prometu skupine ExxonMobil pomenijo neprimerljivo manjši odstotek kot v primeru skupine H&R. Tožeča stranka pa ne more učinkovito zatrjevati, da je znesek globe nesorazmeren ali diskriminatoren, tako da samovoljno izbere podatek, ki se upošteva pri izračunu zneska globe, in vmesno vrednost navedenega izračuna, ki nista neposredno povezana drug z drugim niti na podlagi Smernic iz leta 2006 niti na podlagi sodne prakse.

334    Posledično je treba ta očitek, ki se nanaša na kršitev načela enakega obravnavanja in na nesorazmernost zneska globe, naložene tožeči stranki, zavrniti.

335    Ob tem Splošno sodišče, ker podredno odloča tudi o predlogu za zmanjšanje zneska globe, naložene tožeči stranki, v okviru izvajanja svoje neomejene pristojnosti meni, da je znesek globe, naložene tožeči stranki, ustrezen ob upoštevanju teže in trajanja storjene kršitve.

336    Zato je treba četrti tožbeni razlog v celoti zavrniti.

 Očitek, ki ga je tožeča stranka na obravnavi navedla v zvezi z gospodarsko enoto, ki jo sestavljajo ona in druge družbe skupine H&R

337    Tožeča stranka je na obravnavi navedla, da Komisija ni ugotovila obstoja gospodarske enote med njo in družbo H&R Wax Company Vertrieb. Izpodbijana odločba naj v zvezi s tem ne bi bila zadostno obrazložena. Poleg tega je tožeča stranka trdila še, da tudi Splošno sodišče v pisnih in ustnih vprašanjih ni opredelilo skupine H&R.

338    Najprej je treba ugotoviti, da je Komisija v točkah 26 in 28 obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah jasno opredelila obseg skupine H&R, ki ustreza podjetju H&R. Ker tožeča stranka tega ni izpodbijala, je bila ta predstavitev povzeta v točkah 22 in 24 obrazložitve izpodbijane odločbe (glej točko 13 zgoraj). Tožeča stranka v tožbi in repliki ni kritizirala te opredelitve skupine H&R. Še več, v točki 14 tožbe se je opredelila kot „del gospodarskega subjekta [Hansen & Rosenthal]“ in utemeljitev prvega tožbenega razloga razvila v tej smeri. Družba Hansen & Rosenthal pa je glede na točko 24 obrazložitve izpodbijane odločbe krovna družba skupine H&R.

339    Na prvem mestu, spomniti je treba, da iz določb člena 44(1)(c) Poslovnika v povezavi s členom 48(2) istega poslovnika izhaja, da mora vloga, s katero se postopek začne, vsebovati predmet postopka in kratek povzetek tožbenih razlogov ter da navajanje novih razlogov med postopkom ni dovoljeno, razen če ti izhajajo iz pravnih in dejanskih okoliščin, ki so se pojavile med postopkom.

340    Zato novi očitek, ki ga je na obravnavi navedla tožeča stranka in se nanaša na utemeljenost ugotovitve gospodarske enote med njo in družbo Hansen & Rosenthal, ni dopusten.

341    Na drugem mestu, spomniti je treba, da je obveznost obrazložitve iz člena 253 ES bistvena formalnost, ki jo je treba razlikovati od vprašanja utemeljenosti razlogov, saj se to vprašanje nanaša na vsebinsko zakonitost spornega akta. Kršitev člena 253 ES, ki zadeva neobstoj ali nezadostnost obrazložitve, spada med bistvene kršitve postopka v smislu člena 230 ES in je razlog javnega reda, na katerega mora paziti sodišče Unije (glej sodno prakso, navedeno v točki 42 zgoraj).

342    Spomniti je treba, da mora v skladu s sodno prakso obrazložitev posamične odločbe jasno in nedvoumno izražati razlogovanje institucije, ki je akt sprejela, tako da se lahko zadevne osebe seznanijo z utemeljitvijo sprejetega ukrepa in da lahko pristojno sodišče opravi nadzor. Obveznost obrazložitve je treba presojati glede na okoliščine zadeve. Ne zahteva se, da morajo biti v obrazložitvi natančno navedeni vse upoštevni dejanski in pravni elementi, saj vprašanja, ali obrazložitev akta izpolnjuje zahteve iz člena 253 ES, ni treba presojati le glede na besedilo zadevnega akta, ampak tudi glede na okvir, v katerem je bil sprejet (zgoraj v točki 42 navedena sodba Komisija proti Sytraval in Brink’s France, točka 63).

343    Splošno sodišče v obravnavani zadevi meni, da so razlogi, iz katerih je Komisija tožečo stranko vključila v skupino H&R, jasno razvidni iz točk 22 in 24 obrazložitve izpodbijane odločbe. Poleg tega je treba ugotoviti, da v obravnavani zadevi ne gre za to, da se tožeči stranki pripisuje odgovornost za kršitev zaradi sodelovanja druge družbe, ki je del skupine H&R, v zadevnem kartelu, ampak gre za neposredno sodelovanje tožeče stranke prek prisotnosti enega od njenih zaposlenih na tehničnih sestankih.

344    Ob tem je treba glede izračuna vrednosti prodaje skupine H&R poudariti, da je Komisija zunanji promet skupine upoštevala na izrecno zahtevo tožeče stranke, kot je razvidno iz korespondence med njo in Komisijo v upravnem postopku. Glede na navedbe tožeče stranke je ta zunanji promet vključeval tudi promet družbe Hansen & Rosenthal in promet njene hčerinske družbe H&R Wax Company Vertrieb, ki imata posredni delež v kapitalu tožeče stranke in sta bili vključeni v skupino H&R, ne da bi tožeča stranka to izpodbijala v odgovoru na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah in v pisanjih pred Splošnim sodiščem.

345    Zato lahko Splošno sodišče razume razloge za ravnanje Komisije na podlagi besedila izpodbijane odločbe in okvira, v katerem je bila sprejeta, tako da ni treba po uradni dolžnosti obravnavati kršitve obveznosti obrazložitve.

346    Na tretjem mestu, kar zadeva zatrjevani neobstoj opredelitve skupine H&R v okviru postopka pred Splošnim sodiščem, je treba spomniti, da je ta izraz opredeljen v točkah 22 in 24 obrazložitve izpodbijane odločbe in da tožeča stranka uporablja izraz „skupina H&R“ v istem smislu, med drugim v točki 68 tožbe. Ker tožeča stranka te opredelitve skupine H&R ni izpodbijala in ker sta stranki v pisnem postopku skladno uporabljali izraz „skupina H&R“, je Splošno sodišče v poročilu za obravnavo uporabilo isto opredelitev. Poleg tega, čeprav je res, da tožeča stranka pogosto uporablja „H&R“ v smislu, ki ustreza „Hansen & Rosenthal KG“, to ne spremeni dejstva, da je Splošno sodišče v poročilu za obravnavo opredelilo „H&R“ enako, kot je navedeno v točki 2 zgoraj.

347    Zato je treba zavrniti tudi očitek, naveden na obravnavi.

348    Glede na navedeno je treba tožbo v delu, v katerem se predlaga razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe, zavrniti.

349    Kar zadeva izvajanje neomejene pristojnosti, Splošno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka ni dokazala nobene napake ali nepravilnosti v izpodbijani odločbi, ki bi upravičevala zmanjšanje zneska globe. Meni tudi, da je glede na vse okoliščine zadeve, zlasti glede na težo in trajanje kršitve, ki jo je storila tožeča stranka, znesek globe, ki ji je bila naložena, ustrezen.

350    Glede na vse navedeno je treba tožbo v celoti zavrniti.

 Stroški

351    V skladu s členom 87(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker tožeča stranka ni uspela, ji je treba v skladu s predlogi Komisije naložiti plačilo stroškov tega postopka.

352    Poleg tega, če stranka Splošnemu sodišču povzroči stroške, ki bi se jim bilo mogoče izogniti, ji lahko Splošno sodišče v skladu s členom 90(a) Poslovnika naloži, naj jih povrne. V obravnavani zadevi je tožeča stranka, kot je bilo ugotovljeno zlasti v točki 262 zgoraj, predložila neresnične in nenatančne odgovore na pisna vprašanja Splošnega sodišča. Zaradi ravnanja tožeče stranke je bila preučitev te zadeve bistveno bolj zapletena, zaradi česar je bila naloga Splošnega sodišča po nepotrebnem težja, saj je moralo opraviti naloge, ki bi se jim bilo mogoče izogniti. Zato je treba tožeči stranki naložiti, naj v blagajno Splošnega sodišča povrne 10.000 EUR.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (tretji senat)

razsodilo:

1.      Tožba se zavrne.

2.      H&R ChemPharm GmbH nosi svoje stroške ter stroške, ki jih je priglasila Evropska komisija.

3.      H&R ChemPharm se naloži, da Splošnemu sodišču na podlagi člena 90(a) Poslovnika Splošnega sodišča povrne znesek 10.000 EUR.

Czúcz Labucka Gratsias

Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 12. decembra 2014.

Podpisi

Kazalo

Dejansko stanjeII – 2

1. Upravni postopek in sprejetje izpodbijane odločbeII – 2

2. Povezave med skupino H&R in družbo TudapetrolII – 5

Postopek in predlogi strankII – 6

PravoII – 8

1. Predlog za izločitev dokumenta iz spisaII – 8

2. UtemeljenostII – 8

Prvi tožbeni razlog: kršitev členov 81 ES in 253 ES ter kršitev pravice do obrambe zaradi domnevno enotne obrazložitve izpodbijane odločbeII – 9

Prvi del: kršitev členov 81 ES in 253 ESII – 9

Drugi del: kršitev pravice do obrambeII – 16

Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 81 ES zaradi neobstoja dokaza, da je tožeča stranka storila kršitevII – 18

Prvi del: neobstoj dokazov za ugotovitev neposredne odgovornosti tožeče strankeII – 18

– Pojma sporazum in usklajeno ravnanjeII – 19

– Načela presoje dokazovII – 20

– Izpodbijana odločbaII – 24

– Pripisovanje prisotnosti g. G. na tehničnih sestankih družbi H&R ChemPharmII – 27

– Dokazni predlog tožeče strankeII – 29

– Celovita presoja dokazov o obstoju kršitve, ki jo je storila tožeča strankaII – 29

– Datum začetka sodelovanja tožeče stranke pri kršitviII – 33

– Trditve tožeče stranke o nekaterih posameznih tehničnih sestankihII – 36

Drugi del drugega tožbenega razlogaII – 40

Tretji tožbeni razlog: računska napaka pri določanju vrednosti prodajeII – 40

Uvodne ugotovitveII – 41

Promet, določen za leti 2002 in 2003II – 42

Izračun prometa za leto 2004 ter upoštevanje „družb v tujini“ in družbe H&R ESP InternationalII – 46

– Vključitev prodaje „družb v tujini“ in družbe H&R Sales, prevzetih leta 2004, v izračun vrednosti prodajeII – 47

– Povečanje povprečja vrednosti prodaje v referenčnem obdobju z upoštevanjem prometa družb, prevzetih leta 2004II – 49

– Zatrjevano dvojno upoštevanje prometa „družb v tujini“II – 50

Četrti tožbeni razlog: kršitev člena 23(3) Uredbe št. 1/2003 zaradi napak pri presoji, ki naj bi vplivale na izračun višine globeII – 53

Uporaba Smernic iz leta 2006II – 54

Kršitev načela sorazmernosti in napaka pri presoji zaradi določitve 17‑odstotnega koeficienta na podlagi teže kršitve in odvračalnega učinkaII – 56

Zatrjevana nesorazmernost in diskriminatornost osnovnega zneska glede na velikost skupine H&RII – 59

Očitek, ki ga je tožeča stranka na obravnavi navedla v zvezi z gospodarsko enoto, ki jo sestavljajo ona in druge družbe skupine H&RII – 61

StroškiII – 63

* Jezika postopka: nemščina.