Tožba, vložena 27. septembra 2013 – Izsák in Dabis proti Komisiji
(Zadeva T-529/13)
Jezik postopka: madžarščina
Stranke
Tožeči stranki: Balázs-Árpád Izsák (Târgu Mureș, Romunija) in Attila Dabis (Budimpešta, Madžarska) (zastopnik: J. Tordáné Petneházy, odvetnica)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predlogi
Tožeči stranki predlagata Splošnemu sodišču, naj:
za nično razglasi Odločbo C(2013) 4975 final Komisije z dne 25. julija 2013, s katero je bila zavrnjena registracija predlagane državljanske pobude, imenovane „kohezijska politika za enakost regij in ohranitev regionalnih kultur“.
Komisiji naloži, naj to pobudo registrira in sprejme ukrepe, določene v zakonu.
Komisiji naloži plačilo stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeči stranki v utemeljitev tožbe navajata te tožbene razloge:
1. Prvi tožbeni razlog temelji na kršitvi člena 4(2) Uredbe (EU) št. 211/2011 1
V okviru prvega tožbenega razloga tožeči stranki zatrjujeta, da njuna državljanska pobuda izpolnjuje vse potrebne pogoje za registracijo. Poleg tega naj bi bila po mnenju tožečih strank neutemeljena trditev Komisije, da je predlagana državljanska pobuda očitno zunaj področja pristojnosti Komisije, na podlagi katerih lahko vloži predlog pravnega akta Unije za namene uporabe Pogodb. Tožeči stranki menita, da je bil v pobudi naveden predlog, ki spada na področje pristojnosti, določene v členu 4(c) PDEU (ekonomska, socialna in teritorialna kohezija).
2. Drugi tožbeni razlog temelji na kršitvi člena 174, tretji odstavek, PDEU
V okviru tega tožbenega razloga tožeči stranki zatrjujeta, da neugodne razmere, naštete v členu 174, tretji odstavek, PDEU, zaradi katerih je treba posebno pozornost namenjati neki regiji, niso – kot zatrjuje Komisija – naštete izčrpno, ampak eksemplifikativno.
3. Tretji tožbeni razlog temelji na kršitvi člena 174 PDEU in Uredbi (ES) št. 1059/20032
Tožeči stranki poleg tega menita, da regije z nacionalnimi, jezikovnimi in kulturnimi posebnostmi v vsakem primeru spadajo v kategorijo „prizadetih regij“ iz člena 174 PDEU, za katere velja kohezijska politika Unije, saj je na podlagi sekundarnega prava Unije kultura pomemben dejavnik teritorialne, socialne in ekonomske kohezije. Po njunem mnenju to potrjujeta člen 3(5) in deseta uvodna izjava Uredbe št. 1059/2003.
4. Četrti tožbeni razlog temelji na kršitvi člena 4(1) Uredbe št. 211/2011 in člena 167 PDEUTožeči stranki zatrjujeta, da pobudniki te pobude niso dolžni navesti pravne podlage za zakonodajno pobudo, kakor trdi Komisija, ampak morajo v skladu s členom 4(1) Uredbe št. 211/2011 navesti določbe Pogodb, ki so po mnenju organizatorjev povezane s predlagano akcijo. Po drugi strani na podlagi člena 167 PDEU Unija prispeva k razcvetu kultur držav članic, pri čemer upoštevajo njihovo nacionalno in regionalno raznolikost.5. Peti tožbeni razlog temelji na kršitvi člena 19(1) PDEUPo mnenju tožečih strank Komisija v izpodbijani odločbi neutemeljeno zatrjuje, da čeprav so institucije Unije dolžne spoštovati kulturno in jezikovno različnost in ne smejo diskriminirati manjšin, te določbe niso pravna podlaga za nobeno delovanje institucij. Tožeče stranke zlasti ugovarjajo, da je
trditev Komisije v nasprotju s členom 19(1) PDEU.6. Šesti tožbeni razlog temelji na kršitvi člena 174, drugi odstavek, PDEUPo mnenju tožečih strank Komisija napačno razlaga pobudo, s tem da zatrjuje, da se ne sme razumeti, da izboljšanje položaja nacionalnih manjšin pomaga pri zmanjšanju neskladnosti v razvitosti med regijami in zaostalosti nekaterih regij, kakor je določeno v členu 174, drugi odstavek, PDEU. Tožeče stra
nke zatrjujejo, da pobudniki te pobude niso predlagali izbo
ljšanja položaja nacionalnih manjšin, ampak da se naredi tako, da ne bi bilo mogoče uporabiti kohezijske politike Unije za odpravljanje ali poslabševanje nacionalnih, jezikovnih in kulturnih značilnosti in da ne bi bilo mogoče ekonomskih ukrepov in ciljev Unije spremeniti v instrumente, čeprav posredne, politike proti manjšinam.
________________________1 Uredba (EU) št. 2
11/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o državljan