Zadeva C‑122/16 P
British Airways plc
proti
Evropski komisiji
„Pritožba – Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Evropski trg letalskega prevoza tovora – Sklep Komisije o sporazumih in usklajenih ravnanjih v zvezi z več sestavnimi deli cen storitev letalskega prevoza tovora – Napaka v obrazložitvi – Razlog javnega reda, ki ga sodišče Evropske unije preizkusi po uradni dolžnosti – Prepoved odločanja ultra petitum – Predlogi iz tožbe na prvi stopnji, s katerimi se predlaga razglasitev delne ničnosti spornega sklepa – Prepoved, da bi Splošno sodišče Evropske unije razglasilo ničnost spornega sklepa v celoti – Člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah – Pravica do učinkovitega pravnega sredstva“
Povzetek – Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 14. novembra 2017
1. Pritožba – Formalne zahteve – Navedba izpodbijane odločbe Splošnega sodišča – Obveznost, da se izpodbijana odločba priloži v prilogi – Neobstoj
(Poslovnik Sodišča, člen 168(1))
2. Pritožba – Razlogi – Predlogi za razglasitev delne ničnosti izreka sodbe Splošnega sodišča – Dopustnost
(Poslovnik Sodišča, člen 169(1))
3. Ničnostna tožba – Pristojnost sodišča Unije – Obseg – Prepoved odločanja ultra petitum – Preizkus razlogov javnega reda po uradni dolžnosti s strani Sodišča – Dopustnost – Pristojnost sodišča Unije za razglasitev ničnosti, ki presega predlagano ničnost – Izključitev
(člen 263 PDEU)
4. Ničnostna tožba – Pristojnost sodišča Unije – Obseg – Sodni nadzor nad odločbami, ki jih Komisija sprejme na področju konkurence – Prepoved odločanja ultra petitum – Kršitev načela sodnega varstva – Neobstoj
(člen 263 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 31)
1. Člen 168(1)(b) Poslovnika Sodišča z dne 25. septembra 2012 v zvezi z dopustnostjo pritožbe zoper odločbo Splošnega sodišča določa, da ta pritožba vsebuje navedbo izpodbijane odločbe Splošnega sodišča, ne da bi se zahtevalo, da se ta odločba priloži pritožbi. Tako se od 1. novembra 2012, ko je navedi poslovnik začel veljati, ne zahteva več, da bi se morala k pritožbi priložiti izpodbijana odločba Splošnega sodišča, saj je nujna le navedba te odločbe.
(Glej točke od 46 do 48.)
2. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 50 do 53.)
3. V sistemu sodnega postopka glede zakonitosti pred sodiščem Unije so stranke tiste, na pobudo katerih se začne sodni postopek in ki določijo predmet spora zlasti s tem, da v svojih predlogih opredelijo akt ali del akta, nad katerim želijo, da se izvede sodni nadzor. Sodišče, ki odloča o zakonitosti, ne more odločati ultra petitum in ničnost, ki jo razglasi, ne more biti širša od tiste, ki jo predlaga tožeča stranka.
Sodišče Unije mora sicer res po uradni dolžnosti preizkusiti razloge javnega reda. Vendar pristojnost sodišča, ki odloča o zakonitosti, da po uradni dolžnosti preizkusi razlog javnega reda, nikakor ne zajema pristojnosti po uradni dolžnosti spremeniti predloge, ki jih je podala tožeča stranka. Tožbeni razlogi se namreč, čeprav so nujna utemeljitev predlogov, podanih v tožbi, nujno razlikujejo od teh predlogov, s katerimi so določene meje spora, ki je bil predložen sodišču Unije.
Zato sodišče Unije sicer s tem, da po uradni dolžnosti preizkusi razlog javnega reda, ki ga stranki načeloma nista navedli, ne preseže okvira spora, o katerem odloča, in nikakor ne krši postopkovnih pravil glede predstavitve predmeta spora in tožbenih razlogov v tožbi, vendar bi to bilo drugače, če bi navedeno sodišče po vsebinski presoji akta, ki mu je bil predložen v presojo, na podlagi razloga, ki ga je preizkusilo po uradni dolžnosti, razglasilo ničnost, ki bi presegala tisto, ki je bila predlagana s predlogi, ki so mu bili zakonito podani, ker bi bila taka razglasitev ničnosti potrebna, da bi se odpravila nezakonitost, ki je bila ugotovljena po uradni dolžnosti v okviru navedene analize.
(Glej točke 81 in od 87 do 90.)
4. V zvezi s sodnim nadzorom Sklepov Komisije o naložitvi globe zaradi kršitve pravil o konkurenci nadzor zakonitosti, kot je določen s členom 263 PDEU in dopolnjen z neomejeno pristojnostjo glede zneska globe na podlagi člena 31 Uredbe št. 1/2003, pomeni, da sodišče Unije izvaja nadzor tako nad uporabo prava kot nad dejstvi in da je pristojno opraviti presojo dokazov, razglasiti ničnost izpodbijane odločbe in spremeniti znesek globe
V tem okviru to, da je sodno varstvo, ki ga opravi sodišče Unije, omejen s predlogi strank, kot so oblikovani v predlogih v njihovih procesnih vlogah, ni v nasprotju z načelom učinkovitega sodnega varstva, saj to načelo nikakor ne zahteva, da bi moralo to sodišče svoj nadzor razširiti na elemente odločbe, ki niso zajeti s sporom, o katerem odloča.
(Glej točki 104 in 105.)