SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
EVROPSKE UNIJE (drugi senat)
z dne 13. novembra 2014(*)
„Javni uslužbenci – Postopek izbora in imenovanja izvršnega direktorja regulativne agencije – Evropska agencija za zdravila (EMA) – Dvostopenjski izbirni postopek – Predizbor, ki ga opravi Komisija – Imenovanje s strani upravnega odbora EMA – Obveznost upravnega odbora EMA izbrati izvršnega direktorja med kandidati, ki jih predlaga Komisija – Ničnostna tožba – Sestava predizbirne komisije – Sočasno opravljanje funkcije člana predizbirne komisije in člana upravnega odbora EMA – Kandidati, ki so člani upravnega odbora EMA in so navedeni na seznamu kandidatov, ki ga je sestavila Komisija – Imenovanje kandidata, ki je član upravnega odbora EMA – Obveznost nepristranskosti – Kršitev – Razglasitev ničnosti – Odškodninska tožba – Nepremoženjska škoda, ki jo je mogoče ločiti od nezakonitosti, ki je razlog za razglasitev ničnosti – Dokaz – Neobstoj“
V zadevi F‑2/12,
zaradi tožbe, vložene na podlagi člena 270 PDEU, ki se za Pogodbo ESAE uporablja na podlagi njenega člena 106a,
Emil Hristov, stanujoč v Sofiji (Bolgarija), ki ga zastopajo M. Ekimdžiev, K. Bončeva in G. Černičerska, odvetniki,
tožeča stranka,
proti
Evropski komisiji, ki sta jo sprva zastopala J. Currall in D. Stefanov, nato J. Currall in N. Nikolova, agenti,
in
Evropski agenciji za zdravila (EMA), ki sta jo sprva zastopala V. Salvatore in T. Jablonski, nato J. Currall in N. Nikolova, agenti,
toženi stranki,
SODIŠČE ZA USLUŽBENCE
(drugi senat),
v sestavi M. I. Rofes i Pujol (poročevalka), predsednica, K. Bradley in J. Svenningsen, sodnika,
sodni tajnik: J. Tomac, administrator,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 17. oktobra 2013
izreka naslednjo
Sodbo
1 E. Hristov je 9. januarja 2012 v sodnem tajništvu Sodišča za uslužbence vložil tožbo, s katero predlaga, prvič, razglasitev ničnosti več sklepov, ki jih je Evropska komisija sprejela v okviru izbirnega postopka izvršnega direktorja Evropske agencije za zdravila (EMA), in sklepa upravnega odbora EMA z dne 6. oktobra 2011 o imenovanju tega izvršnega direktorja, ter drugič, povrnitev nepremoženjske škode, ki mu je domnevno nastala zaradi sprejetja teh sklepov.
Pravni okvir
2 Uredba (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 34, str. 229) v členu 64(1) določa:
„Izvršnega direktorja imenuje upravni odbor na predlog Komisije za obdobje petih let na podlagi seznama kandidatov, ki jih predlaga Komisija po javnem razpisu, ki je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije in drugje. Pred imenovanjem je kandidat, ki ga imenuje upravni odbor, povabljen, da takoj da izjavo za […] [P]arlament in odgovarja na kakršna koli vprašanja njegovih članov. […]“
3 Člen 65 Uredbe št. 726/2004 določa:
„1. Upravo sestavljajo en predstavnik vsake države članice, dva predstavnika Komisije in dva predstavnika […] [P]arlamenta.
[…]
Člani uprave so imenovani na način, ki zagotavlja najvišje ravni specialističnih kvalifikacij, širok spekter ustrezne strokovnosti in najširšo možno geografsko razpršenost v okviru Evropske unije.
2. Člani uprave so imenovani na podlagi svoje ustrezne strokovnosti pri vodenju in, če je primerno, izkušenj na področju zdravil za humano ali veterinarsko uporabo.
3. Vsaka država članica in Komisija imenujejo svoje člane uprave in namestnika, ki zamenja člana v njegovi odsotnosti in glasuje v njegovem imenu.
[…]
7. Uprava sprejme svoj poslovnik.
[…]“
4 Člen 66 Uredbe št. 726/2004 določa, da upravni odbor EMA imenuje izvršnega direktorja.
5 Člen 75 Uredbe št. 726/2004 določa:
„Osebje [EMA] mora upoštevati pravila in predpise, ki veljajo za uradnike in ostalo osebje Evropskih skupnosti. [EMA] v zvezi s svojim osebjem izvaja pooblastila, prenesena na organ, odgovoren za imenovanja.
Uprava v dogovoru s Komisijo sprejme potrebne izvedbene določbe.“
6 Upravni odbor EMA je 13. decembra 2007 na podlagi člena 65(7) Uredbe št. 726/2004 sprejel poslovnik, ki je bil pozneje večkrat spremenjen. V različici z dne 10. decembra 2009, ki se uporablja za spor, člen 11(3) poslovnika določa:
„Člani [upravnega odbora] na vsaki seji prijavijo vsak poseben interes, za katerega se lahko šteje, da škodi njihovi neodvisnosti glede točk na dnevnem redu. Te prijave so dostopne javnosti.“
7 Smernice Komisije SEC(2009) 27/2 z dne 12. januarja 2009 za izbor in imenovanje direktorjev regulativnih agencij, izvajalskih agencij in skupnih podjetij (v nadaljevanju: smernice) določajo različne stopnje izbirnega postopka direktorjev večine agencij Evropske unije. Za regulativne agencije, med katere spada EMA, določajo, da izvršnega direktorja imenuje upravni odbor na podlagi seznama kandidatov, ki jih predlaga Komisija.
8 Točka 7 smernic, naslovljena „Predizbor“, določa:
„V standardnem primeru, če je Komisija zadolžena za pripravo ožjega seznama kandidatov […], predizbirni postopek vodi predizbirna komisija, ki mora določiti najbolj usposobljene kandidate in osnutek seznama poslati posvetovalnemu odboru za imenovanja […].
Matični [generalni direktorat] imenuje predizbirno komisijo na predlog kadrovske službe matičnega [generalnega direktorata]. Člane iz Komisije imenuje generalni direktor.
7.1 Predizbirna komisija
– Člani
Predizbirna komisija je sestavljena iz treh visokih vodstvenih uradnikov Komisije, ki morajo imeti najmanj enak naziv in enako raven funkcij kot direktor agencije.
Praviloma predizbirno komisijo sestavljajo:
– generalni direktor matičnega [generalnega direktorata] ali namestnik generalnega direktorja tega [generalnega direktorata], ki predseduje komisiji;
– direktor matičnega [generalnega direktorata];
– direktor drugega generalnega direktorata, najbolje iz iste družine kot matični [generalni direktorat] in, če je mogoče, s posebno pristojnostjo v sektorju dejavnosti agencije;
[…]
– Opazovalec
Če direktorja imenuje upravni odbor ali Svet [Evropske unije], lahko ta imenujeta opazovalca, ki ju zastopa v predizbirni komisiji.
[…]
7.2 Pregled prijav
[…]
7.2.1 Preučitev meril za prijavo in priprava ocenjevalne lestvice s strani [predizbirne] komisije
Predizbirna komisija pripravi kontrolni seznam in preuči merila za prijavo.
Predizbirna komisija pripravi tudi ocenjevalno lestvico na podlagi izbirnih meril, določenih v razpisu za prosto delovno mesto. Ta lestvica omogoča primerjavo profila kandidata s posebnimi sposobnostmi, zahtevanimi za delovno mesto, kot so navedene v razpisu za prosto delovno mesto.
[…]
Predizbirna komisija po končanem ocenjevanju sprejme seznam predizbranih kandidatov, za katere meni, da najbolje ustrezajo iskanemu profilu in imajo kvalifikacije, določene v razpisu za prosto delovno mesto.
[…]
7.2.4 Poročilo predizbirne komisije
Predizbirna komisija pripravi popolno poročilo, ki vsebuje podrobne informacije o vsakem razgovoru, kvalitativno oceno vseh kandidatov in predlog seznama kandidatov, ki jih šteje za najbolj usposobljene.
Poročilo pripravi predsednik predizbirne komisije. […]
Tajništvo komisije pošlje poročilo generalnemu sekretarju kot predsedniku [posvetovalnega odbora za imenovanja], tajništvu [posvetovalnega odbora za imenovanja], [generalnemu direktoratu za kadrovske zadeve in administracijo] in [članu Komisije] iz matičnega [generalnega direktorata].
[…]“
9 Točka 8 smernic, naslovljena „Predstavitev pred posvetovalnim odborom za imenovanja […] in razgovor s [članom(-i) Komisije]“, določa:
„Zaradi vloge, ki jo ima Komisija v postopkih imenovanja direktorjev, je naloga [posvetovalnega odbora za imenovanja], ki jamči za kakovostno zaposlovanje visokih vodstvenih uradnikov, da Komisiji predloži seznam kandidatov, ki jih šteje za najbolj usposobljene za delovno mesto direktorja agencije.
[…]
8.1 Sestava [posvetovalnega odbora za imenovanja]
Za izbor direktorjev agencij […] [posvetovalni odbor za imenovanja] sestavljajo ti člani:
– generalni direktor za kadrovske zadeve in administracijo, ki predseduje odboru;
– vodja kabineta [člana Komisije], zadolženega za kadrovske zadeve in administracijo;
– stalni poročevalec [posvetovalnega odbora za imenovanja];
– poročevalec, imenovan za izbirni postopek;
– namestnik generalnega sekretarja;
– generalni direktor matičnega [generalnega direktorata] […];
[…]
8.2 Mnenje [posvetovalnega odbora za imenovanja] in ocenjevalni center […]
8.2.1 [Prva] faza postopka [posvetovalnega odbora za imenovanja]: predhodno mnenje
(a) Postopek
Tajništvo [posvetovalnega odbora za imenovanja] pošlje poročilo in osnutek seznama kandidatov, ki ga pripravi predizbirna komisija, zadevnim članom [posvetovalnega odbora za imenovanja], da odločijo po pisnem postopku.
Mogoči so trije primeri:
– potrditev ugotovitev v poročilu [posvetovalnega odbora za imenovanja], vključno s seznamom kandidatov, ki ga predlaga predizbirna komisija;
– potrditev ugotovitev v poročilu [posvetovalnega odbora za imenovanja] s spremembo seznama kandidatov, ki ga predlaga predizbirna komisija. [Posvetovalni odbor za imenovanja] si lahko pridrži pravico, da na seznam predizbirne komisije doda kandidate, ki so opravili razgovor s to komisijo, ne da bi jih ta izbrala, ali da s tega seznama črta kandidate;
– ugovor [posvetovalnega odbora za imenovanja] ali enega od njegovih članov zoper ugotovitve v poročilu predizbirne komisije. V tem primeru lahko tajništvo [posvetovalnega odbora za imenovanja] predsednika predizbirne komisije zaprosi za pisna pojasnila in/ali dodatne informacije. Če se ugovor sprejme, lahko [posvetovalni odbor za imenovanja] na dnevni red enega od svojih tedenskih sestankov doda točko v zvezi s seznamom predizbranih kandidatov. Na ta sestanek sta zaradi razprave o poročilu predizbirne komisije povabljena generalni direktor matičnega [generalnega direktorata] in poročevalec.
Ko [posvetovalni odbor za imenovanja] potrdi poročilo in osnutek seznama kandidatov, ki jih je izbrala predizbirna komisija, izda predhodno mnenje.
(b) Obvestilo kandidatom
Tajništvo [posvetovalnega odbora za imenovanja] izbrane kandidate povabi na razgovor s [posvetovalnim odborom za imenovanja] in teste v ocenjevalnem centru. […]
Vzporedno tajništvo [posvetovalnega odbora za imenovanja] mnenje, ki ga je izdal [posvetovalni odbor za imenovanja], pošlje kandidatu ali kandidatom, povabljenim na razgovor s predizbirno komisijo, ki pa jih [posvetovalni odbor za imenovanja] ni povabil na razgovor.
8.2.2 Ocenjevalno središče
Kandidati, izbrani za razgovor s [posvetovalnim odborom za imenovanja], so povabljeni na ocenjevalne teste pri zunanjem kadrovskem svetovalcu […]
8.2.3 [Druga] faza postopka [posvetovalnega odbora za imenovanja]: končno mnenje
[Posvetovalni odbor za imenovanja] zasliši kandidate, navedene na seznamu, ki ga je pripravil ob izdaji predhodnega mnenja.
[Posvetovalni odbor za imenovanja] po teh razgovorih izda končno mnenje v obliki osnutka seznama kandidatov, katerih profil se mu zdi najprimernejši za delovno mesto direktorja agencije, na njem pa so po možnosti imena več kandidatov. Mnenje [posvetovalnega odbora za imenovanja], ki ga podpiše njegov predsednik, se pošlje kabinetoma [člana Komisije], zadolženega za kadrovske zadeve in administracijo, in [člana Komisije] iz matičnega [generalnega direktorata] kot osnovni dokument za izvedbo razgovorov.
[…]
8.3 Zaslišanje, ki ga opravi(-jo) [član(-i) Komisije]
[Član(-i) Komisije] iz matičnega [generalnega direktorata] zasliši(-jo) kandidate, ki jih je [posvetovalni odbor za imenovanja] izbral v končnem mnenju.
Tudi [član Komisije], zadolžen za kadrovske zadeve in administracijo, lahko na svojo željo zasliši izbrane kandidate ali katerega koli drugega kandidata, za katerega meni, da bi lahko bil izbran. V ta namen se opre na objavljena izbirna merila in splošno sprejeta načela, ki urejajo imenovanja visokih vodstvenih uradnikov Komisije.
[…]“
10 Točka 10 smernic, naslovljena „Sprejetje ožjega seznama kandidatov in imenovanje s strani organa, pristojnega za imenovanja“, določa:
„10.1 Sprejetje predloga
Ko [član(-i) Komisije] iz matičnega [generalnega direktorata] zasliši(-jo) kandidate, zaprosi(-jo) kabinet [člana Komisije], zadolženega za kadrovske zadeve in administracijo, naj Komisiji predloži seznam izbranih kandidatov.
Komisija sprejme seznam kandidatov v okviru različnih administrativnih in proračunskih vprašanj […], ki ga organu, pristojnemu za imenovanju, pošlje [član Komisije] iz matičnega [generalnega direktorata] […].
[…]
10.3 Razgovor kandidatov z organom, pristojnim za imenovanja
Organ, pristojen za imenovanja – upravni odbor pri večini agencij […] – zasliši kandidate, navedene na seznamu izbranih kandidatov. […]
10.4 Zaslišanje pred Parlamentom
Če je to določeno v osnovni uredbi, je lahko kandidat, ki ga izbere upravni odbor, pred imenovanjem povabljen, da da izjavo pred pristojnim(-i) odborom(-i) Parlamenta […] in odgovarja na vprašanja njegovih (njihovih) članov.
Trenutno mora Parlament pred imenovanjem zaslišati direktorje teh sedmih agencij: […] [EMA] […].
10.5 Imenovanje kandidatov s strani organa, pristojnega za imenovanja
Po teh razgovorih in morebitnem zaslišanju pred pristojnim(-i) odborom(-i) Parlamenta organ, pristojen za imenovanja, imenuje kandidata, ki ga je izbral za delovno mesto direktorja agencije.
[…]“
11 Razpis prostega delovnega mesta izvršnega direktorja Evropske agencije za zdravila (EMA) (razred AD 15) COM/2010/10286 (UL C 296 A, str. 1, v nadaljevanju: sporni razpis za prosto delovno mesto) določa:
„[…]
Kaj ponujamo
Izvršni direktor je pravni zastopnik [EMA] in njen predstavnik v javnosti ter odgovarja upravnemu odboru.
[…]
Izbor in imenovanje
Za postopek izbire bo vzpostavljena predizborna komisija. Predizborna komisija bo kandidate z najboljšim profilom glede na opredeljene potrebe povabila na razgovor, izbrala pa jih bo v skladu s prej navedenimi pogoji na podlagi njihovih odlik, povezanih z delovnim mestom. Kandidati, ki jih bo predizborna komisija uvrstila v ožji izbor, bodo nato povabljeni na razgovor s [p]osvetovalnim odborom Komisije za imenovanja in se bodo morali udeležiti ocenjevanja [v ocenjevalnem centru] pri zunanjih kadrovskih svetovalcih. Kandidati, ki jih bo [p]osvetovalni odbor za imenovanja uvrstil v ožji izbor, bodo nato imeli razgovor s pristojnimi [člani Komisije].
Po teh razgovorih bo Komisija sprejela seznam najuspešnejših kandidatov v ožjem izboru, ki ga bo sporočila upravnemu odboru agencije EMA. Slednji bo imel razgovore s kandidati z ožjega seznama in enega od njih imenoval za direktorja. Uvrstitev na seznam kandidatov v ožjem izboru še ne zagotavlja imenovanja.
Od kandidatov se lahko zahteva sodelovanje v nadaljnjih razgovorih oziroma preizkusih poleg že navedenih.
Pred imenovanjem bo kandidat povabljen, da da izjavo pred [P]arlamentom in odgovarja na vprašanja njegovih članov.
[…]
Pomembno obvestilo kandidatom
Kandidate opozarjamo, da je delo izbornih komisij zaupno. Kandidatom je prepovedano vzpostaviti neposreden ali posreden stik s člani navedenih komisij, prav tako je prepovedano, da to stori kdo drug v njihovem imenu.
[…]“
Dejansko stanje
12 Tožnik je bil član upravnega odbora EMA od januarja 2007 do aprila 2009 kot predstavnik države članice, katere državljan je.
13 Upravni odbor EMA je g. A, člana tega upravnega odbora, 10. decembra 2009 imenoval, da ga kot opazovalec zastopa v predizbirni komisiji v skladu s točko 7.1 smernic. Na podlagi te določbe je predizbirna komisija sestavljena iz treh visokih vodstvenih uradnikov Komisije, ki morajo imeti najmanj enak naziv in enako raven funkcij kot direktor EMA.
14 Komisija je 15. januarja 2010 v Uradnem listu Evropske unije objavila razpis za prosto delovno mesto izvršnega direktorja (razred AD 14) Evropske agencije za zdravila (EMEA) (UL C 9 A, str. 1). Šlo je za delovno mesto začasnega uslužbenca z nazivom AD 14, rok za oddajo prijave pa je bil 17. februar 2010. Tožnik je prijavo oddal 16. februarja 2010.
15 Predizbirna komisija je 31. marca 2010 pregledala prejete prijave v skladu s točko 7.2.1 smernic. Ob tej priložnosti naj bi navedena komisija menila, da je bila objava razpisa za prosto delovno mesto nezadostna. Komisija se je zato odločila objaviti nov razpis za prosto delovno mesto.
16 Namestnik vodje kadrovske službe generalnega direktorata (GD) za zdravje in potrošnike Komisije (v nadaljevanju: GD za zdravje) je z elektronskim dopisom z dne 14. junija 2010 tožnika obvestil, da se bo izbirni postopek začel znova zaradi večje publicitete in da bo okrog 25. junija 2010 objavljen nov razpis za prosto delovno mesto, v katerem bo določen nov štiritedenski rok za prijavo. V istem elektronskem dopisu je bilo še navedeno, da tožniku ni treba oddati nove prijave, saj prijava, ki jo je že oddal, ostaja veljavna.
17 Tožnik je 12. septembra 2010 namestniku vodje kadrovske službe GD za zdravje poslal elektronski dopis, v katerem se je pozanimal, kaj se dogaja z njegovo prijavo. Ta namestnik vodje mu je naslednji dan sporočil, da bo obveščen o poteku postopka.
18 Upravni odbor EMA se je sestal 7. oktobra 2010. Na tej seji, ki sta se je med drugim udeležila g. B kot predsednik in član upravnega odbora in g. C kot član upravnega odbora, je bil sprejet sklep o začetku postopka za izbor izvršnega direktorja EMA, v katerem so bile podrobno določene različne faze tega postopka in je bilo omenjeno, da bo objavljen na spletni strani EMA.
19 Komisija je 30. oktobra 2010 objavila sporni razpis za prosto delovno mesto. Kandidati so morali izpolnjevati enaka merila za izbor in prijavo, kot so bila določena v prejšnjem razpisu za prosto delovno mesto, z izjemo enega izbirnega merila. Namreč, medtem ko je bilo v prvem razpisu za prosto delovno mesto določeno, da morajo kandidati imeti „delovne izkušnje na visokem vodstvenem položaju v večkulturnem okolju“, pa so se v spornem razpisu za prosto delovno mesto zahtevale „delovne izkušnje z vodenjem velikih skupin na visokem vodstvenem položaju, izkušnje z delom v večkulturnem okolju se upoštevajo kot prednost“.
20 Tožnika je o objavi spornega razpisa za prosto delovno mesto z elektronskim dopisom z dne 3. novembra 2010 obvestil namestnik vodje kadrovske službe GD za zdravje. V tem elektronskem dopisu je ta tožniku predlagal, naj znova pošlje dokazila, ki jih je priložil prijavi na prvi razpis za prosto delovno mesto, da posodobi svoje poklicne podatke, kar je tožnik storil z dopisom z dne 23. novembra 2010, ki ga je Komisija prejela naslednji dan.
21 G. B je prijavo za delovno mesto izvršnega direktorja oddal 1. novembra 2010. G. C je to storil 23. novembra 2010.
22 V obravnavanem primeru so predizbirno komisijo sestavljali predsednik in trije člani. Naloge predsednika predizbirne komisije so bile zaupane generalnemu direktorju GD za zdravje, ki je bil kot matični generalni direktorat EMA zadolžen za nadzor njenih dejavnosti. Med tremi člani sta bila uradnika GD za zdravje ter uradnik generalnega direktorata za raziskave in inovacije. Predsednica predizbirne komisije, v obravnavanem primeru ga. D, in eden od uradnikov GD za zdravje sta bila prav tako člana upravnega odbora EMA kot predstavnika Komisije v skladu s členom 65(3) Uredbe št. 726/2004.
23 Predizbirna komisija je 12. januarja 2011 pregledala 62 prejetih prijav za delovno mesto izvršnega direktorja EMA. Po tem pregledu se je odločila na razgovor povabiti devet kandidatov, med katerimi je bil tudi tožnik. Vendar je predizbirna komisija enega od teh devetih kandidatov izločila, preden je opravil razgovor.
24 Tožeča stranka in drugih sedem izbranih kandidatov je 8. februarja 2011 opravilo razgovor s predizbirno komisijo. Ta je ob tej priložnosti uporabila ocenjevalno lestvico, ki jo je pripravila.
25 Po teh razgovorih je bilo osem kandidatov ocenjenih s točkami do 100 in razvrščenih po naraščajočem vrstnem redu dodeljenih točk. Tožnik je dobil najnižjo oceno, in sicer 61 točk od 100. Drugih sedem kandidatov je dobilo od 69 do 85 točk od 100.
26 Predizbirna komisija je 7. marca 2011 pripravila poročilo, v katerem so bile informacije o vsakem zaslišanem kandidatu, in odločila, da priporoči prijave štirih kandidatov, ki so dosegli najboljše rezultate (od 75 do 85 točk od 100), med katerimi sta bila g. B in g. C.
27 Potem ko je posvetovalni odbor Komisije za imenovanja (v nadaljevanju: POI) prejel poročilo predizbirne komisije, je tudi sam pregledal 62 prijav, ki so bile oddane za delovno mesto izvršnega direktorja EMA. Po tem pregledu je POI 14. marca 2011 izdal predhodno mnenje iz točke 8.2.1 smernic. Glede na predhodno mnenje POI je bilo treba na preizkuse v ocenjevalni center in na razgovor s POI povabiti le štiri kandidate, ki jih je priporočila predizbirna komisija. Vršilec dolžnosti tajnika POI je z dopisom z istega dne tožnika obvestil, da se je POI odločil, da ne bo odstopal od mnenja predizbirne komisije, v skladu s katerim so drugi kandidati znali bolje kot on združiti sposobnosti in izkušnje, kot se je zahtevalo v spornem razpisu za prosto delovno mesto, in da ga zato ne bo povabil na razgovor.
28 Štirje kandidati, ki jih je priporočila predizbirna komisija, so bili po opravljanju ocenjevalnih testov povabljeni na razgovor s POI, ki je bil 7. aprila 2011. POI je istega dne izdal mnenje, v katerem je ocenil, da štirje kandidati, ki jih je priporočila predizbirna komisija, izpolnjujejo pogoje za opravljanje nalog izvršnega direktorja EMA.
29 Član Komisije, zadolžen za zdravje in varstvo potrošnikov (v nadaljevanju: matični komisar), je opravil razgovor s štirimi kandidati, ki sta jih priporočila predizbirna komisija in POI. Nato je GD za človeške vire in varnost članom Komisije v dogovoru s predsednikom Komisije in matičnim komisarjem predlagal, naj upravnemu odboru EMA priporočijo te štiri kandidate.
30 Komisija je 20. aprila 2011 formalno sprejela sklep, da upravnemu odboru EMA predlaga seznam štirih kandidatov, ki sta jih priporočila predizbirna komisija in POI (v nadaljevanju: sklep Komisije z dne 20. aprila 2011).
31 Upravni odbor EMA je imel 5. maja 2011 izredno sejo, da bi izbral novega izvršnega direktorja EMA. Na tej seji je bil postopek za izbor izvršnega direktorja, ki je bil sprejet 7. oktobra 2010, spremenjen, štirje kandidati, ki jih je predlagala Komisija, pa so bili zaslišani. Ker ni bilo mogoče doseči dogovora o enem imenu, je bilo odločeno, da se bo upravni odbor EMA znova sestal naslednji mesec in izbral med štirimi kandidati, ki jih je predlagala Komisija.
32 Tožnik je z dopisom z dne 27. maja 2011, ki ga je Komisija evidentirala 9. junija 2011, vložil pritožbo „zoper potek postopka [pred Komisijo]“.
33 Upravni odbor EMA je 8. junija 2011 izbral g. C za opravljanje nalog izvršnega direktorja EMA.
34 G. C je 13. julija 2011 opravil zaslišanje pred odborom Parlamenta za okolje, javno zdravje in varnost hrane.
35 Predsednik Parlamenta je z dopisom z dne 22. septembra 2011 EMA obvestil, da po razgovoru, ki ga je imel g. C z zgoraj navedenim odborom, Parlament imenuje g. C za novega izvršnega direktorja EMA.
36 Komisija je s sklepom z dne 6. oktobra 2011 zavrnila pritožbo tožnika, vloženo z dopisom z dne 27. maja 2011.
37 Upravni odbor EMA je s sklepom, prav tako sprejetim 6. oktobra 2011, imenoval g. C za izvršnega direktorja (v nadaljevanju: sklep upravnega odbora z dne 6. oktobra 2011).
38 Tožnik je z dopisom z dne 6. januarja 2012, poslanim istega dne po telefaksu in običajni pošti, pri organu EMA, pooblaščenem za sklepanje pogodb o zaposlitvi, vložil pritožbo zoper sklep upravnega odbora z dne 6. oktobra 2011.
39 Tožnik je 9. januarja 2012 v sodnem tajništvu Sodišča za uslužbence vložil tožbo, s katero je predlagal izdajo začasne odredbe za odlog izvršitve sklepa upravnega odbora z dne 6. oktobra 2011. Ta predlog za izdajo začasne odredbe je bil zavrnjen s sklepom z dne 20. marca 2012, Hristov/Komisija in EMA (F‑2/12 R, EU:F:2012:35).
40 Pritožba z dne 6. januarja 2012 je bila zavrnjena s sklepom organa EMA, pooblaščenega za sklepanje pogodb o zaposlitvi, z dne 16. maja 2012.
Predlogi strank in postopek
41 Tožnik Sodišču za uslužbence v tožbi v bistvu predlaga, naj:
– sklep predizbirne komisije s seznamom štirih kandidatov, na katerem sam ni naveden, s katerim je bil seznanjen po pošti 14. marca 2011, razglasi za ničen;
– sklep POI z dne 14. marca 2011, da na razgovor povabi le štiri kandidate, vpisane na seznam predizbirne komisije, razglasi za ničen;
– „sklep [POI] z dne 14. marca 2011“, da bo upošteval priporočila predizbirne komisije, razglasi za ničen;
– sklep Komisije z dne 20. aprila 2011 razglasi za ničen;
– sklep Komisije z dne 6. oktobra 2011 o zavrnitvi pritožbe z dne 27. maja 2011 razglasi za ničen;
– sklep upravnega odbora z dne 6. oktobra 2011 razglasi za ničen;
– naloži pravično povračilo nastale nepremoženjske škode;
– Komisiji in EMA naloži plačilo stroškov, nastalih v upravnem in sodnem postopku;
– pripravi nov razpis ob upoštevanju zakonskih postopkov.
42 Komisija Sodišču za uslužbence v odgovoru na tožbo predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– tožniku naloži plačilo vseh stroškov postopka.
43 EMA Sodišču za uslužbence v odgovoru na tožbo predlaga, naj:
– tožbo zavrže kot očitno nedopustno;
– ali če tega ne stori, tožbo zavrne kot neutemeljeno;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
44 Prišlo je do druge izmenjave vlog, omejene na ugovore nedopustnosti, ki sta jih vložili Komisija in EMA. EMA je v dupliki umaknila prvi predlog, naj se tožba razglasi za očitno nedopustno.
45 Sodno tajništvo je stranke v dopisih z dne 23. julija 2013 pozvalo, naj odgovorijo na ukrepe procesnega vodstva. Stranke so se na ta poziv odzvale v predpisanem roku.
46 Tožnik je v odgovoru na ukrepe procesnega vodstva navedel, da s tretjim predlogom za razglasitev ničnosti v resnici Sodišču za uslužbence predlaga, naj za ničen razglasi sklep POI, da bo upošteval priporočila predizbirne komisije, ki ga je sprejel 7. aprila 2011, in ne 14. marca 2011, kot je napačno navedel v tožbi.
47 Komisija je v odgovor na ukrepe procesnega vodstva predložila več dokumentov, sestavljenih v drugih jezikih, in ne v jeziku postopka, ki tožniku do tedaj niso bili poslani. Ker se ta z delom teh dokumentom ni mogel seznaniti pred obravnavo, je Sodišče za uslužbence na prošnjo, ki jo je tožnik izrazil na obravnavi, Komisijo pozvalo, naj najpozneje do 18. novembra 2013 zagotovi prevode nekaterih dokumentov, ki jih je priložila odgovoru na ukrepe procesnega vodstva, zlasti nekaterih odlomkov smernic v bolgarščino ali eventualno v angleščino.
48 Tožnik je na obravnavi predložil tudi dodatne dokaze, ki se jih je Sodišče za uslužbence odločilo vložiti v spis. Sodišče za uslužbence je ob koncu obravnave odločilo, da ustnega postopka ne bo končalo.
49 Komisija se je z vlogo z dne 18. novembra 2013 odzvala na poziv Sodišča za uslužbence, naj predloži nekatere prevode.
50 Tožnik je z vlogo z dne 16. decembra 2013 predložil stališča k vlogi Komisije z dne 18. novembra 2013.
51 Sodno tajništvo je z dopisom z dne 30. januarja 2014 pozvalo Komisijo in EMA, naj odgovorita na vlogo tožnika z dne 16. decembra 2013, kar je Komisija storila z vlogo z dne 13. februarja 2014.
52 Sodišče za uslužbence je 5. marca 2014 končalo ustni postopek.
Pravo
1. Predlog za izdajo odredbe
53 Kar zadeva deveti predlog, s katerim se Sodišču za uslužbence predlaga, naj odredi, da se organizira nov postopek za zaposlitev izvršnega direktorja EMA, je treba opozoriti na ustaljeno sodno prakso, v skladu s katero Sodišče za uslužbence ne more nasloviti odredbe na institucijo Unije, ne glede na splošno obveznost iz člena 266 PDEU, v skladu s katero mora institucija, katere akt je bil razglašen za ničen, sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe, s katero je bila razglašena ničnost (sodba Pleijte/Komisija, F‑91/08, EU:F:2010:13, točka 29 in navedena sodna praksa).
54 Ker zgoraj navedeni predlog tožnika pomeni predlog za izdajo odredbe, ga je treba zavreči kot nedopusten.
2. Predlogi za razglasitev ničnosti
Dopustnost
Trditve strank
55 Komisija meni, da so prvi trije predlogi nedopustni, ker so trije izpodbijani sklepi notranji pripravljalni akti za sklep Komisije z dne 20. aprila 2011 in torej niso akti, ki posegajo v položaj, zoper katere bi bilo mogoče vložiti tožbo. Komisija glede petega predloga trdi, da zadevni sklep ni samostojen izpodbojni akt. Šesti predlog, vložen zoper sklep upravnega odbora z dne 6. oktobra 2011, naj bi bil nedopusten v delu, v katerem je vložen zoper Komisijo, ker je navedeni sklep sprejela EMA, in ne Komisija.
56 Tožnik odgovarja, da mora Komisija v skladu s spornim razpisom za prosto delovno mesto upoštevati priporočila predizbirne komisije in POI. Zato naj bi bili sklepi, ki sta jih sprejela predizbirna komisija in POI ter katerih razglasitev ničnosti predlaga v prvih treh predlogih, za Komisijo zavezujoči in naj ne bi bili pripravljalni akti za sklep Komisije z dne 20. aprila 2011. Tožnik dodaja, da čeprav je res, da je Komisija imela možnost ne upoštevati sklepov predizbirne komisije in POI, če bi ugotovila očitno napako pri presoji in sestavila ustrezno obrazloženo mnenje, to ne spremeni dejstva, da Komisija v obravnavani zadevi kljub obstoju očitne napake pri presoji takega obrazloženega mnenja ni sestavila. Zato naj bi bilo treba v okoliščinah obravnavane zadeve šteti, da so prvi trije predlogi za razglasitev ničnosti dopustni.
57 Tožnik v zvezi s petim predlogom, ki se nanaša na razglasitev ničnosti sklepa Komisije z dne 6. oktobra 2011 o zavrnitvi njegove pritožbe z dne 27. maja 2011, trdi, da ta sklep vsebuje obrazložitev odločitve predizbirne komisije, da ga ne uvrsti na seznam predizbranih kandidatov. Ta sklep Komisije naj bi vseboval tudi dejstva, ki jih ni poznal, preden je od vršilca dolžnosti tajnika POI prejel pošto z dne 14. marca 2011, in naj bi zato dopolnjeval sklep POI z dne 14. marca 2011, da ne bo odstopal od mnenja predizbirne komisije in da bo upošteval priporočila navedene komisije. Dalje meni, da je sklep Komisije z dne 6. oktobra 2011 o zavrnitvi pritožbe avtonomen in mora biti predmet nadzora zakonitosti, ki ga mora opraviti Sodišče za uslužbence.
Presoja Sodišča za uslužbence
58 Na prvem mestu, v zvezi s prvimi tremi predlogi je treba opozoriti, da so v skladu z ustaljeno sodno prakso pri aktih ali odločbah, ki nastajajo v več fazah, zlasti po opravljenem notranjem postopku, izpodbojni akti samo ukrepi, ki dokončno določajo stališče institucije glede tožeče stranke, ne pa tudi vmesni ukrepi, katerih cilj je pripraviti končno odločbo. Čeprav lahko ti vmesni ukrepi vplivajo na vsebino akta, ki dokončno določa stališče institucije, zoper njih ni mogoče vložiti neodvisne tožbe in jih je treba izpodbijati z opiranjem na tožbo zoper navedeni akt (glej sodbi N/Parlament, F‑71/08, EU:F:2009:150, točka 28, in Pleijte/Komisija, EU:F:2010:13, točka 27; sklep Possanzini/Frontex, F‑61/11, EU:F:2012:146, točki 42 in 43).
59 V obravnavani zadevi Sodišče za uslužbence opozarja, prvič, da člen 64 Uredbe št. 726/2004 določa, da izvršnega direktorja imenuje upravni odbor EMA na podlagi seznama kandidatov, ki jih predlaga Komisija. Drugič, Sodišče za uslužbence ugotavlja, da v skladu s smernicami postopek izbora izvršnega direktorja EMA poteka v dveh delih. Prvi del poteka v Komisiji in je razdeljen na več faz. Najprej se ustanovi predizbirna komisija, ki pripravi osnutek seznama kandidatov, ki jih šteje za najbolj usposobljene. Nato se ta osnutek seznama pošlje POI, da izda mnenje. POI izda predhodno mnenje o kandidatih, ki jih je predhodno izbrala predizbirna komisija, in nato sam pripravi seznam kandidatov, ki se lahko razlikuje od seznama predizbirne komisije. Potem ko kandidati, ki jih izbere POI, opravijo ocenjevalni test pri zunanjem kadrovskem svetovalcu, jih POI zasliši. POI po teh razgovorih izda končno mnenje s seznamom kandidatov, ki jih šteje za najprimernejše. Matični komisar in eventualno član Komisije, zadolžen za kadrovske zadeve in administracijo, končno mnenje POI uporabita za osnovni dokument za razgovore, ki jih opravita. Nazadnje, matični komisar in eventualno član Komisije, zadolžen za kadrovske zadeve in administracijo, zaslišita kandidate, ki jih je POI izbral v končnem mnenju, ali kar zadeva člana Komisije, zadolženega za kadrovske zadeve in administracijo, katerega koli drugega kandidata, za katerega meni, da bi lahko bil izbran. Matični komisar nato Komisiji pošlje seznam izbranih kandidatov, Komisija pa mora zatem sprejeti seznam kandidatov, ki jih priporoča sama, tega pa matični komisar pošlje organu, pristojnemu za imenovanja, v tem primeru upravnemu odboru EMA.
60 Drugi del poteka predvsem pred upravnim odborom EMA. Potem ko upravni odbor EMA zasliši kandidate s seznama, ki ga je poslala Komisija, se odloči za enega med njimi. Izbrani kandidat je nato povabljen, da da izjavo pred pristojnim odborom Parlamenta. Potem ko Parlament da soglasje h kandidatu, ki ga je izbral upravni odbor EMA, ta tega kandidata imenuje za izvršnega direktorja.
61 Iz člena 64 Uredbe št. 726/2004, podrobneje opredeljenega s smernicami, je razvidno, da lahko upravni odbor EMA izvršnega direktorja izbere le med kandidati, ki jih predlaga Komisija. Zato je sklep Komisije z dne 20. aprila 2011 o sprejetju seznama štirih kandidatov, ki se priporočijo upravnemu odboru EMA, tisti, ki je dokončno določil stališče Komisije in omejil svobodo izbire upravnega odbora EMA, ker je bil z njim tožnik dokončno izključen iz sodelovanja v naslednjih fazah izbirnega postopka. Zato je sklep Komisije z dne 20. aprila 2011 akt, ki posega v položaj tožnika (glej po analogiji sodbo Pleijte/Komisija, EU:F:2010:13, točka 28).
62 Iz smernic pa je tudi razvidno, da POI pri pripravi seznama kandidatov za zaslišanje ne zavezuje seznam kandidatov, ki jih je predhodno izbrala predizbirna komisija, in da mu ni treba zaslišati predizbranih kandidatov ali nasprotno lahko zasliši kandidate, ki niso navedeni na seznamu predizbirne komisije. Prav tako v skladu s smernicami članov Komisije, zadolženih za pripravo seznama kandidatov, ki se predlagajo Komisiji, ne zavezuje seznam kandidatov, ki jih je izbral POI, saj lahko član Komisije, zadolžen za kadrovske zadeve in administracijo, zasliši katerega koli drugega kandidata, za katerega meni, da bi lahko bil izbran.
63 Iz tega sledi, da sklep predizbirne komisije o sprejetju seznama štirih kandidatov, ki jih priporoča, sklep POI z dne 14. marca 2011, s katerim so bili na razgovor povabljeni le štirje kandidati, ki jih je priporočila predizbirna komisija, in sklep POI z dne 7. aprila 2011, da bo upošteval priporočila predizbirne komisije, nikakor niso določali stališča Komisije in so bili pripravljalni akti za sklep Komisije z dne 20. aprila 2011. Zato je treba v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 58 te sodbe, prve tri predloge, ki se nanašajo na razglasitev ničnosti teh sklepov, zavreči kot nedopustne.
64 Na drugem mestu, kar zadeva peti predlog, ki se nanaša na razglasitev ničnosti sklepa Komisije z dne 6. oktobra 2011 o zavrnitvi pritožbe z dne 27. maja 2011, iz ustaljene sodne prakse izhaja, da sta upravna pritožba in njena zavrnitev, z odločbo ali zaradi molka organa, sestavni del večstopenjskega postopka in le pogoj, ki mora biti izpolnjen pred predložitvijo spora sodišču. V teh okoliščinah tožba, čeprav je formalno usmerjena zoper zavrnitev pritožbe, učinkuje, kot da je bil sodišču predložen akt, ki posega v položaj, zoper katerega je bila ta pritožba vložena, razen kadar ima zavrnitev pritožbe različno vsebino od akta, zoper katerega je bila ta pritožba vložena. Že večkrat je bilo presojeno, da vsebina odločbe o zavrnitvi pritožbe ne potrjuje nujno akta, ki ga izpodbija tožeča stranka. To velja, če odločba o zavrnitvi pritožbe vsebuje ponovno preučitev položaja tožeče stranke na novi pravni podlagi ali ob upoštevanju novih dejstev ali če spreminja ali dopolnjuje prvotno odločbo. V teh primerih je zavrnitev pritožbe akt, ki je podvržen sodnemu nadzoru, sodišče pa ga upošteva pri presoji zakonitosti izpodbijanega akta ali pa ga upošteva celo kot akt, ki posega v položaj in ki izpodbijani akt nadomešča (sodbi Adjemian in drugi/Komisija, T‑325/09 P, EU:T:2011:506, točka 32, ter Arguelles Arias/Svet, F‑122/12, EU:F:2013:185, točka 38).
65 Ker mora v skladu s sistemom Kadrovskih predpisov zainteresirana oseba vložiti pritožbo zoper odločbo, ki jo izpodbija, in tožbo zoper odločbo o zavrnitvi te pritožbe, je Sodišče Evropske unije presodilo, da je tožba dopustna, če je usmerjena le zoper odločbo, zoper katero je bila vložena pritožba, le zoper odločbo, s katero je bila pritožba zavrnjena, ali zoper obe odločbi skupaj, če sta bili pritožba in tožba vloženi v rokih iz členov 90 in 91 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi). Vendar lahko sodišče v skladu z načelom ekonomičnosti postopka ugotovi, da ni treba posebej odločiti o tožbenih predlogih, usmerjenih zoper odločbo o zavrnitvi pritožbe, če se ugotovi, da ti tožbeni predlogi nimajo samostojne vsebine in se dejansko skladajo s tistimi, ki so usmerjeni zoper odločbo, proti kateri je bila vložena pritožba (glej v tem smislu sodbo Vainker/Parlament, 293/87, EU:C:1989:8, točki 7 in 8). Zlasti je to lahko tako, če sodišče ugotovi, da odločba o zavrnitvi pritožbe, ker je lahko odločba zaradi molka organa, le potrjuje odločbo, zoper katero je bila vložena pritožba, in zato razglasitev ničnosti odločbe o zavrnitvi pritožbe na pravni položaj zainteresirane osebe ne bi imela nobenega učinka, ki bi bil drugačen od učinka, ki izhaja iz razglasitve ničnosti te odločbe o zavrnitvi (sodbi Adjemian in drugi/Komisija, EU:T:2011:506, točka 33, ter Arguelles Arias/Svet, EU:F:2013:185, točka 39).
66 V obravnavani zadevi Sodišče za uslužbence ugotavlja, da tožnik v pritožbi z dne 27. maja 2011 ni opredelil aktov, ki jih je izpodbijal. Iz spisa pa je razvidno, da tožnik po dopisu z dne 14. marca 2011, s katerim ga je vršilec dolžnosti tajnika POI med drugim obvestil o tem, da ni povabljen na razgovor, ni prejel kopije sklepa POI z dne 7. aprila 2011, s katerim je POI potrdil osnutek seznama štirih kandidatov, ki jih je predlagala predizbirna komisija, niti kopije sklepa Komisije z dne 20. aprila 2011. Tožnik je torej 27. maja 2011 iz zgoraj navedenega dopisa z dne 14. marca 2011 izvedel le, da ga predizbirna komisija ni izbrala, da ga POI ni povabil na razgovor ter da po mnenju POI njegova prijava ni bila uspešna.
67 Zato je treba šteti, da je tožnik v pritožbi z dne 27. maja 2011 izpodbijal sklep, s katerim je bil izločen iz prvega dela izbirnega postopka, to je iz dela, ki je potekal v Komisiji. Ker so sklep predizbirne komisije o sprejetju osnutka seznama štirih predizbranih kandidatov, sklep POI z dne 14. marca 2011, s katerim so bili na razgovor povabljeni le štirje kandidati, uvrščeni na osnutek seznama predizbirne komisije, in sklep POI z dne 7. aprila 2011, da ne bo odstopal od mnenja predizbirne komisije in da bo upošteval njena priporočila, pripravljalni akti za sklep Komisije z dne 20. aprila 2011 (glej točko 63 te sodbe), je treba razumeti – kot poleg tega Komisija potrjuje v vlogi z dne 2. septembra 2013, predloženi v odgovor na ukrepe procesnega vodstva – da tožnik v tej pritožbi izpodbija sklep Komisije z dne 20. aprila 2011.
68 V zvezi s tem Sodišče za uslužbence ugotavlja, da sklep Komisije z dne 6. oktobra 2011 o zavrnitvi pritožbe z dne 27. maja 2011 vsebuje pojasnila, zlasti dejanska pojasnila o pripravljalnih aktih za sklep Komisije z dne 20. aprila 2011, in obrazložitev, na podlagi katere je Komisija sprejela ta sklep. Zato je treba skleniti, da mora Sodišče za uslužbence preučiti predlog za razglasitev ničnosti sklepa Komisije z dne 20. aprila 2011, kot je natančneje opredeljen v sklepu z dne 6. oktobra 2011 o zavrnitvi pritožbe z dne 27. maja 2011 (glej v tem smislu sodbo Eveillard/Komisija, T‑258/01, EU:T:2004:177, točki 31 in 32).
69 Na tretjem mestu, kar zadeva šesti predlog, ki se nanaša na razglasitev ničnosti sklepa upravnega odbora z dne 6. oktobra 2011, je ta predlog dejansko nedopusten v delu, ki se nanaša na Komisijo, ker tega sklepa ni sprejela Komisija.
Vsebinska preučitev
70 Najprej je treba preučiti četrti predlog, ki se nanaša na razglasitev ničnosti sklepa Komisije z dne 20. aprila 2011, in nato šesti predlog, ki zadeva sklep upravnega odbora z dne 6. oktobra 2011.
Četrti predlog: razglasitev ničnosti sklepa Komisije z dne 20. aprila 2011
71 Tožeča stranka v podporo svojemu predlogu za razglasitev ničnosti navaja štiri tožbene razloge, ki se formalno nanašajo na:
„[–] kršitev člena 30 Kadrovskih predpisov, kršitev člena 3 Priloge III h Kadrovskim predpisom, zlorabo pooblastil, zlorabo postopka ter kršitev načel preglednosti, nepristranskosti, neobstoja navzkrižja interesov, dobre uprave, enakosti in razdelitve pristojnosti;
[–] kršitev člena 27 Kadrovskih predpisov, neupoštevanje izbirnega postopka, kršitev zakonskega okvira, kot izhaja iz objave [spornega] razpisa za prosto delovno mesto, kršitev načela razdelitve pristojnosti […], kršitev načel nepristranskosti, dobre uprave, objektivnosti pri ocenjevanju, neobstoja navzkrižja interesov, […] enakosti in neobstoja zlorabe pooblastil;
[–] kršitev načel razdelitve pristojnosti, enakosti, neobstoja zlorabe pooblastila in zlorabe postopka;
[–] očitno napako pri presoji.“
72 Sodišče za uslužbence ob branju obrazložitve prvega tožbenega razloga ugotavlja, da tožnik v okviru tega tožbenega razloga navaja kršitev pravil za sestavo predizbirne komisije. Ta tožbeni razlog je razdeljen na dva dela. Prvi del se nanaša na imenovanje sodega števila članov predizbirne komisije; drugi del se nanaša na sočasno opravljanje funkcij člana upravnega odbora EMA in člana predizbirne komisije.
73 Sodišče za uslužbence ugotavlja še, da tožnik v okviru drugega tožbenega razloga navaja, prvič, napačno uporabo prava, ker predizbirna komisija ni po uradni dolžnosti izločila dveh kandidatov, ki sta bila člana upravnega odbora EMA, in drugič, kršitev spornega razpisa prostega delovnega mesta zaradi nepravilnosti predizbirne komisije pri določitvi meril za ocenjevanje ob pregledu prijav in razgovoru s tožnikom.
74 Prav tako je iz pisanj tožnika razvidno, da s tretjim tožbenim razlogom izpodbija trditev Komisije, da ima ta možnost ne odobriti osnutek seznama, ki ga pripravi predizbirna komisija, in da lahko zahteva njegovo spremembo. Za ta tožbeni razlog je torej treba šteti, da se nanaša na napačno uporabo prava, ker je Komisija nepravilno menila, da ima možnost ne upoštevati sklep predizbirne komisije, s katerim je bil sestavljen osnutek seznama kandidatov, ki jih priporoča.
75 Tožnik s četrtim tožbenim razlogom trdi, da je bila storjena očitna napaka pri presoji njegovih sposobnosti, zaradi česar so imeli drugi kandidati prednost pred njim.
76 Sodišče za uslužbence bo najprej preučilo drugi del prvega tožbenega razloga, ki se nanaša na sočasno opravljanje funkcij člana upravnega odbora EMA in člana predizbirne komisije.
– Trditve strank
77 Tožnik trdi, da je zaradi okoliščine, da sta bila predsednica predizbirne komisije, ga. D, in še en član predizbirne komisije, g. E, tudi člana upravnega odbora EMA, pri teh dveh osebah nastalo navzkrižje interesov in je bilo kršeno načelo nepristranskosti, ki velja za člane predizbirne komisije. To naj bi bilo še toliko bolj res v obravnavani zadevi, ker sta prijavo oddala dva druga člana upravnega odbora EMA, in sicer g. B in g. C. Tako naj bi Komisija, s tem ko je za člana predizbirne komisije izbrala člana upravnega odbora EMA, v nasprotju z načelom dobre uprave omogočila, da sta imeli zgoraj navedeni prijavi g. B in g. C prednost.
78 Tožnik dodaja, da naj bi zaradi imenovanja dveh članov upravnega odbora EMA za člana predizbirne komisije ta člana upravnega odbora EMA „prerešetala“ različne prijave in izprašala kandidate v predizboru, ne da bi jima bilo to dovoljeno, saj ta del postopka poteka v Komisiji, in ne pred upravnim odborom. S tem ko je Komisija s presojo dveh članov upravnega odbora EMA nadomestila presojo predizbirne komisije, naj bi zlorabila pooblastila in postopek ter kršila načela enakega obravnavanja, dobre uprave in razdelitve pristojnosti med upravnim odborom EMA in predizbirno komisijo.
79 Komisija odgovarja, da ni nobene zakonske določbe, v skladu s katero bi bilo prepovedano imenovati člana upravnega odbora EMA za člana predizbirne komisije. Prav tako naj ne bi obstajalo pravilo, ki bi članom upravnega odbora EMA prepovedovalo oddajo prijave za delovno mesto izvršnega direktorja EMA. Zato naj s tem, da sta bila dva člana upravnega odbora EMA imenovana za člana predizbirne komisije ter sta pregledala in predhodno izbrala kandidate, vključno z g. B in g. C, ki sta bila prav tako člana upravnega odbora EMA, ne bi bila kršena nobena zakonska določba.
80 Komisija dodaja, da mora biti predizbirna komisija ob imenovanju izvršnega direktorja agencije na visoko specializiranem področju sestavljena iz strokovnjakov z zadevnega področja, ki so na visokih funkcijah. V obravnavani zadevi so bili tako člani predizbirne komisije visoki vodstveni uradniki GD za zdravje in drugega generalnega direktorata Komisije s področja znanosti, in sicer generalnega direktorata za raziskave in inovacije, in prav zato, ker so bili del visokega vodstva Komisije ter imeli potrebne kvalifikacije in izkušnje, so bili nekateri člani predizbirne komisije tudi člani upravnega odbora EMA. Strokovnjaki, ki jih je mogoče imenovati za člane predizbirne komisije, so prihajali iz ozkega kroga, zato ni presenetljivo, da so po ugledu ali osebno poznali enega ali drugega kandidata. V obravnavani zadevi je bilo torej imenovanje ga. D in g. E, to je generalne direktorice in uradnika GD za zdravje, ki sta bila tudi člana upravnega odbora EMA, kot strokovnjakov na zadevnem področju za člana predizbirne komisije objektivno utemeljeno, celo potrebno. Po mnenju Komisije pa ta okoliščina sama po sebi ne zadostuje za ugotovitev pomanjkanja nepristranskosti in obstoja navzkrižja interesov ali katere koli druge nepravilnosti. Tako trditev naj bi bilo mogoče navesti le na podlagi natančnih dokazov o obstoju take nepravilnosti in njenem učinku na izbirni postopek, ki pa naj jih tožnik ne bi predložil.
– Presoja Sodišča za uslužbence
81 Na področju natečajev je bilo presojeno, da mora biti široka diskrecijska pravica, ki jo ima natečajna komisija pri določitvi podrobnih pravil in vsebine ustnih preizkusov, ki jih morajo opraviti kandidati, uravnotežena s strogim upoštevanjem pravil, ki urejajo organizacijo teh preizkusov (sodbi Girardot/Komisija, T‑92/01, EU:T:2002:220, točka 24, in Christensen/Komisija, T‑336/02, EU:T:2005:115, točka 38).
82 Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da mora natečajna komisija zagotoviti, da so njene ocene vseh obravnavanih kandidatov na ustnih preizkusih sprejete pod enakimi in nepristranskimi pogoji (sodba Pantoulis/Komisija, T‑290/03, EU:T:2005:316, točka 90).
83 Čeprav je res, da v obravnavani zadevi predizbirna komisija ni natečajna komisija in da njeno mnenje ni zavezujoče niti za POI niti za Komisijo, to ne spremeni dejstva, da se ta sodna praksa lahko uporablja v tej zadevi, ker je bil cilj tako predizbirne kot natečajne komisije izbrati najboljše kandidate med tistimi, ki so se prijavili po objavi spornega razpisa za prosto delovno mesto, in ker je imela komisija velik manevrski prostor pri organizaciji predizbirnih testov (glej v zvezi z izbirno komisijo za notranji postopek zaposlitve sodbo CG/EIB, F‑115/11, EU:F:2014:187, točka 60).
84 Zato je morala Komisija na podlagi načel dobre uprave in enakega obravnavanja zagotoviti dobro organizacijo prvega dela izbirnega postopka, ki je moral potekati pred predizbirno komisijo. To je zahtevalo, da so vsi člani predizbirne komisije, ki jih je imenovala Komisija, neodvisni, tako da o njihovi objektivnosti ni mogoče dvomiti (glej sodbo CG/EIB, EU:F:2014:187, točka 61).
85 Poleg tega je treba opozoriti, da je načelo dobre uprave, s katerim je povezana obveznost pristojne institucije, da skrbno in nepristransko preuči vse upoštevne dokaze v posamezni zadevi, potrjeno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, ki ima od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009 enako pravno veljavnost kot Pogodbi in v členu 41, naslovljenem „Pravica do dobrega upravljanja“, določa, da ima vsakdo pravico, da institucije, organi, uradi in agencije Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko.
86 Zato mora Sodišče za uslužbence preveriti, ali je bila predizbirna komisija sestavljena in je delovala zakonito, med drugim ob upoštevanju dolžnosti nepristranskosti, saj je upoštevanje te dolžnosti eno od pravil, ki urejajo delo natečajnih komisij in po analogiji tudi delo predizbirnih komisij ter so predmet nadzora sodišča Unije (glej v zvezi z natečajnimi komisijami sklep Meierhofer/Komisija, F‑74/07 RENV, EU:F:2011:63, točka 62).
87 V obravnavani zadevi je po eni strani iz točke 7.2 smernic razvidno, da predizbirna komisija začne izbirni postopek tako, da na podlagi kontrolnega seznama preveri, ali kandidati izpolnjujejo merila za prijavo, in nato na podlagi izbirnih meril, navedenih v razpisu za prosto delovno mesto, pripravi ocenjevalno lestvico, s katero lahko profil kandidatov primerja z iskanim profilom in posebnimi sposobnostmi, zahtevanimi v navedenem razpisu. Predizbirna komisija po končanem ocenjevanju pripravi prvi seznam predizbranih kandidatov, za katere meni, da najbolje ustrezajo iskanemu profilu, in jih povabi na razgovor. Po razgovorih pošlje POI popolno poročilo, ki vsebuje podrobne informacije o vsakem razgovoru, kvalitativno oceno vseh kandidatov, ne glede na to, ali jih je zaslišala ali ne, in osnutek seznama kandidatov, ki jih šteje za najbolj usposobljene. Po drugi strani iz člena 64 Uredbe št. 726/2004 in točke 10.3 smernic izhaja, da mora upravni odbor EMA izvršnega direktorja izbrati med kandidati, ki jih predlaga Komisija.
88 Predizbirna komisija je torej pristojna, da POI priporoči več kandidatov, medtem ko je za sprejetje odločitve o imenovanju izvršnega direktorja EMA pristojen upravni odbor EMA. Zato se postavlja vprašanje, ali sta ga. D in g. E, ki sta bila hkrati člana predizbirne komisije, to je organa predlagatelja, in člana upravnega odbora EMA, to je organa, ki je sprejel odločitev, spoštovala svojo dolžnost nepristranskosti ob upoštevanju zelo različnih pristojnosti predizbirne komisije in upravnega odbora EMA.
89 V zvezi s tem Sodišče za uslužbence opozarja, da čeprav je res, da osnutek seznama kandidatov, ki jih priporoči predizbirna komisija, ni zavezujoč niti za POI niti za Komisijo, to ne spremeni dejstva, da imata ta osnutek seznama in kvalitativna ocena vseh kandidatov, ki ju predizbirna komisija vključi v poročilo, določen pomen v nadaljevanju predizbirnega postopka, prvič, ker ju mora POI upoštevati, in drugič, ker matični komisar v skladu s točko 8.3 smernic zasliši le kandidate, ki jih je POI izbral v končnem mnenju. Zato ni mogoče zanikati, da ima predizbirna komisija odločilen vpliv na končni seznam kandidatov, ki jih Komisija predlaga upravnemu odboru EMA.
90 Sodišče za uslužbence prav tako po eni strani ugotavlja, da bodo lahko člani predizbirne komisije, ki so hkrati tudi člani upravnega odbora EMA, na seji upravnega odbora osebno ali prek nadomestnega člana glasovali za imenovanje enega od kandidatov, ki jih izbere Komisija. Sodišče za uslužbence po drugi strani opozarja, da imajo lahko člani upravnega odbora EMA posebej pomembno vlogo na razpravi upravnega odbora ne glede na to, ali uveljavljajo svojo glasovalno pravico ali ne, in da so v vsakem primeru v neposrednem stiku z drugimi člani upravnega odbora.
91 Ob upoštevanju navedenega je treba ugotoviti, da lahko sočasno opravljanje funkcij člana predizbirne komisije in člana upravnega odbora EMA ogrozi neodvisnost in objektivnost oseb, ki ti funkciji opravljajo sočasno.
92 Zato je treba, ne da bi razsojali o vsebini razprav, ki so potekale med člani predizbirne komisije, in o stališčih, ki so jih sprejeli člani te komisije, vključno z go. D in g. E, ugotoviti, da sta ga. D in g. E zgolj s tem, da sta bila člana predizbirne komisije, kršila svojo dolžnost nepristranskosti. Posledično, ker mora vsak član predizbirne komisije izkazovati potrebno neodvisnost, da objektivnost celotne predizbirne komisije ne more biti ogrožena, je treba ugotoviti, da je bila kršena dolžnost nepristranskosti celotne predizbirne komisije.
93 Trditve Komisije te ugotovitve ne morejo ovreči.
94 Najprej, kar zadeva trditev, da člana upravnega odbora EMA, ki sta bila imenovana za člana predizbirne komisije, nikakor nista zastopala upravnega odbora EMA v predizbirni komisiji in nista delovala v njegovem imenu, saj je upravni odbor EMA v predizbirni komisiji dejansko zastopal opazovalec, v obravnavani zadevi g. A, je dovolj opozoriti, da tožnik sodelovanja g. A kot opazovalca pri delu predizbirne komisije ne postavlja pod vprašaj. Kot pa je bilo presojeno v točki 92 te sodbe, je že to, da sta bila ga. D in g. E, ki sta bila oba člana upravnega odbora EMA, v predizbirni komisiji, pomenilo kršitev njune dolžnosti nepristranskosti. Poleg tega je iz spisa razvidno, da se je ga. D udeležila sej upravnega odbora EMA 5. maja in 8. junija 2011, na katerih so obravnavali imenovanje novega izvršnega direktorja EMA, ter da je tako sodelovala pri zaslišanju štirih kandidatov, predlaganih v sklepu Komisije z dne 20. aprila 2011, in razpravi, ki je privedla do imenovanja g. C. Ta okoliščina kaže, da je tožnik upravičeno dvomil o nepristranskosti, s katero je ga. D predsedovala delu predizbirne komisije.
95 Nato, tudi trditve Komisije, da na podlagi tega, da sta bila samo dva od 35 članov upravnega odbora EMA tudi člana predizbirne komisije, ni mogoče trditi, da sta člana upravnega odbora EMA s svojo presojo nadomestila presojo predizbirne komisije, ni mogoče sprejeti. Namreč, tudi ob domnevi, da se nista niti ga. D niti g. E udeležila sej upravnega odbora EMA 5. maja in 8. junija 2011, je res, da sta se udeležila sestankov predizbirne komisije in sta lahko kot člana te komisije vplivala na to, kako so drugi člani predizbirne komisije presojali vsakega od kandidatov.
96 Zavrniti je treba tudi trditev Komisije, da je bilo imenovanje ge. D in g. E za člana predizbirne komisije objektivno utemeljeno in celo potrebno, ker sta bila oba strokovnjaka na zadevnem področju. Kot je Komisija priznala na obravnavi, za člane predizbirne komisije namreč ni bilo nemogoče imenovati strokovnjakov, ki niso bili člani upravnega odbora EMA. Poleg tega Sodišče za uslužbence ugotavlja, da smernice omogočajo izogniti se temu, da so člani predizbirne komisije tudi člani upravnega odbora EMA. Točka 7.1 smernic namreč po eni strani matičnemu generalnemu direktoratu omogoča, da člane predizbirne komisije izbere med več visokimi vodstvenimi uradniki, saj določa, da predizbirno komisijo sestavljajo generalni direktor ali namestnik generalnega direktorja matičnega generalnega direktorata, direktor matičnega generalnega direktorata in direktor drugega generalnega direktorata. Po drugi strani navedena točka določa tudi, da so člani predizbirne komisije „[p]raviloma“ imenovani med zgoraj navedenimi uradniki. Posledično, če se kot v obravnavani zadevi izkaže, da so osebe, naštete v točki 7.1 smernic, in sicer generalni direktor, namestnik generalnega direktorja in direktor matičnega generalnega direktorata, že člani upravnega odbora zadevne agencije, so lahko za člane predizbirne komisije imenovane druge osebe.
97 Prav tako je treba zavrniti trditev Komisije, da nobeno pravilo članom upravnega odbora EMA ne prepoveduje, da so imenovani za člane predizbirne komisije. To, da ena oseba sočasno opravlja ti dve funkciji, namreč pomeni – kot je ugotovilo Sodišče za uslužbence – kršitev dolžnosti nepristranskosti predizbirne komisije in je zato v nasprotju s členom 41 Listine.
98 Nazadnje, tudi trditev Komisije, da člen 11a Kadrovskih predpisov pomeni jamstvo za nepristranskost članov predizbirne komisije, ne more uspeti. Namreč, čeprav je res, da se mora v skladu s členom 11a Kadrovskih predpisov vsak uradnik vzdržati obravnavanja zadeve, v kateri ima osebni interes, ki bi lahko oviral njegovo neodvisnost, in je res tudi, da je iz spisa razvidno, da g. A in še en član predizbirne komisije nista sodelovala pri razgovoru s kandidatom, to ne spremeni dejstva, da ga. D in g. E kljub členu 11a Kadrovskih predpisov nista nasprotovala svojemu imenovanju za člana predizbirne komisije, da sta sodelovala pri vseh razgovorih s kandidati in da ga. D ni opozorila, kot določa člen 11(3) poslovnika upravnega odbora, da pri njej obstaja interes, ki bi lahko škodil njeni neodvisnosti na sejah upravnega odbora EMA 5. maja in 8. junija 2011.
99 Glede na navedeno je treba drugi del prvega tožbenega razloga, ki se nanaša na sočasno opravljanje funkcij člana upravnega odbora EMA in člana predizbirne komisije, razglasiti za utemeljen.
100 Zato je treba sprejeti predlog za razglasitev ničnosti sklepa Komisije z dne 20. aprila 2011, ne da bi bilo treba preučiti prvi del prvega tožbenega razloga ali druge navedene tožbene razloge.
Šesti predlog: razglasitev ničnosti sklepa upravnega odbora z dne 6. oktobra 2011
101 Iz člena 64 Uredbe št. 726/2004, podrobneje opredeljenega s smernicami, je razvidno, da je lahko upravni odbor EMA za izvršnega direktorja imenoval le enega od predizbranih kandidatov, uvrščenih na seznam, sprejet s sklepom Komisije z dne 20. aprila 2011. Tako se je zgodilo v obravnavani zadevi, saj je bil s sklepom upravnega odbora z dne 6. oktobra 2011 imenovan g. C, ki je bil uvrščen na seznam, sprejet s sklepom Komisije z dne 20. aprila 2011. Ker je Sodišče za uslužbence v prejšnji točki presodilo, da je treba sklep Komisije z dne 20. aprila 2011 razglasiti za ničen, je treba skleniti, da se tudi sklep upravnega odbora z dne 6. oktobra 2011 razglasi za ničen.
102 Zato je treba sprejeti tudi predlog za razglasitev ničnosti sklepa upravnega odbora z dne 6. oktobra 2011.
3. Odškodninski zahtevek
Trditve strank
103 Tožnik v bistvu meni, da mu je bila s sklepom Komisije z dne 20. aprila 2011 in sklepom upravnega odbora z dne 6. oktobra 2011 povzročena nepremoženjska škoda, ki pa je ni ocenil.
104 Komisija in EMA predlagata, naj se odškodninski zahtevek zavrne kot neutemeljen.
Presoja Sodišča za uslužbence
105 Razsojeno je bilo, da se lahko razglasitev ničnosti nezakonitega akta sama po sebi šteje za primerno in načeloma zadostno odškodnino za kakršno koli nepremoženjsko škodo, ki jo je ta akt lahko povzročil. To pa ne velja, če tožeča stranka dokaže, da je utrpela nepremoženjsko škodo, ki jo je mogoče ločiti od nezakonitosti, na kateri temelji razglasitev ničnosti sporne odločbe, in ki je s to razglasitvijo ničnosti ne bi bilo mogoče v celoti povrniti (sodba Michail/Komisija, T‑49/08 P, EU:T:2009:456, točka 88).
106 Ker sta bila sklep Komisije z dne 20. aprila 2011 in sklep upravnega odbora z dne 6. oktobra 2011 razglašena za nična, mora Sodišče za uslužbence to preučiti.
107 V obravnavani zadevi tožnik nikakor ni podrobneje predstavil svojega odškodninskega zahtevka. Obstoj nepremoženjske škode, ki jo je mogoče ločiti od nezakonitosti, na kateri temelji razglasitev ničnosti sklepa Komisije z dne 20. aprila 2011 in sklepa upravnega odbora z dne 6. oktobra 2011, in ki je z razglasitvijo ničnosti teh sklepov ne bi bilo mogoče v celoti povrniti, iz njegovih pisanj prav tako ni razvidna. Sodišče za uslužbence zato meni, da je nepremoženjska škoda, ki bi jo tožnik lahko utrpel zaradi nezakonitosti navedenih sklepov, primerno in zadostno povrnjena z razglasitvijo ničnosti teh sklepov.
108 Iz vsega navedenega izhaja, da je treba odškodninski zahtevek zavrniti.
Stroški
109 V skladu s členom 101 Poslovnika, ob upoštevanju drugih določb naslova II, poglavje 8, navedenega poslovnika, neuspela stranka nosi svoje stroške in se ji na predlog naloži plačilo stroškov druge stranke. V skladu s členom 102 Poslovnika lahko Sodišče za uslužbence, če to zahteva pravičnost, odloči, da neuspela stranka nosi svoje stroške in da se ji naloži le delno plačilo stroškov nasprotne stranke ali da se ji ne naloži plačila stroškov.
110 Iz obrazložitve te sodbe je razvidno, da sta, ker je bilo tožbi v bistvenem ugodeno, Komisija in EMA tisti, ki nista uspeli. Poleg tega je tožnik v svojih predlogih izrecno predlagal, naj se Komisiji in EMA naloži plačilo stroškov. Ker okoliščine primera ne upravičujejo uporabe določb člena 102 Poslovnika, je treba odločiti, da Komisija in EMA nosita svoje stroške, vključno s stroški, ki sta jih imeli v postopku za izdajo začasne odredbe, in da se jima naloži tudi plačilo enakih deležev stroškov tožnika, vključno s stroški, ki jih je imel v postopku za izdajo začasne odredbe.
Iz teh razlogov je
SODIŠČE ZA USLUŽBENCE
(drugi senat)
razsodilo:
1. Sklep Evropske komisije z dne 20. aprila 2011, s katerim je upravnemu odboru Evropske agencije za zdravila (EMA) predložila seznam štirih kandidatov, ki ga je predlagala predizbirna komisija in ga je potrdil posvetovalni odbor za imenovanja, se razglasi za ničen.
2. Sklep upravnega odbora Evropske agencije za zdravila z dne 6. oktobra 2011 o imenovanju izvršnega direktorja se razglasi za ničen.
3. V preostalem se tožba zavrne.
4. Evropska komisija in Evropska agencija za zdravila nosita svoje stroške in plačata vsaka polovico stroškov E. Hristova.
Rofes i Pujol | Bradley | Svenningsen |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 13. novembra 2014.