SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE (drugi senat)
z dne 13. decembra 2007
Zadeva F-65/05
Paulo Sequeira Wandschneider
proti
Komisiji Evropskih skupnosti
„Javni uslužbenci – Uradniki – Ocenjevanje – Karierno ocenjevalno poročilo – Ocenjevalno obdobje za leto 2003 – Ničnostna tožba – Obrazložitev – Očitna napaka pri presoji“
Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 236 ES in člena 152 AE, s katero P. Sequeira Wandschneider predlaga predvsem razglasitev ničnosti svojega kariernega ocenjevalnega poročila za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2003 in naložitev Komisiji, naj mu plača znesek 2500 EUR s pridržkom poznejšega zvišanja za povračilo premoženjske in nepremoženjske škode, ki naj bi jo utrpel zaradi kariernega ocenjevalnega poročila za leto 2003.
Odločitev: Tožba se zavrne. Vsaka stranka nosi svoje stroške.
Povzetek
1. Uradniki – Ocena – Ocenjevalno poročilo – Sestava – Zamuda
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)
2. Uradniki – Ocena – Karierno ocenjevalno poročilo – Posredovanje potrjevalca v postopku ocenjevanja
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)
3. Uradniki – Ocena – Karierno ocenjevalno poročilo – Sestava paritetnega odbora za ocenjevanje
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)
4. Uradniki – Ocena – Karierno ocenjevalno poročilo – Vloga drugostopenjskega ocenjevalca
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)
5. Uradniki – Ocena – Spoštovanje pravice do obrambe
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)
6. Uradniki – Ocena – Karierno ocenjevalno poročilo – Znižanje ocene glede na prejšnjo oceno
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)
1. Ocenjevalnega poročila ni mogoče razglasiti za ničnega samo zato, ker je bilo sestavljeno prepozno, razen v izjemnih okoliščinah. Čeprav zamuda pri sestavi ocenjevalnega poročila lahko, odvisno od primera, daje zadevnemu uradniku pravico do odškodnine, pa ne more vplivati na veljavnost ocenjevalnega poročila niti ne more posledično utemeljiti razglasitve njegove ničnosti.
Kršitev obveznosti, povezane s postopkom ocenjevanja, je bistvena nepravilnost, ki lahko vpliva na veljavnost ocenjevalnega poročila, samo, če bi bila vsebina dokončnega ocenjevalnega poročila drugačna, če take nepravilnosti ne bi bilo.
(Glej točki 37 in 39.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: 9. marec 1999, Hubert proti Komisiji, T‑212/97, RecFP, str. I‑A‑41 in II‑185, točka 53; 7. maj 2003, Den Hamer proti Komisiji, T‑278/01, RecFP, str. I‑A‑139 in II‑665, točka 32 in navedena sodna praksa.
2. Iz člena 2(3) Splošnih določb za izvajanje člena 43, ki jih je sprejela Komisija, po katerem potrjevalec sopodpiše karierno ocenjevalno poročilo, ki ga prvotno sestavi ocenjevalec, in člena 8(8), prvi pododstavek, navedenih splošnih določb za izvajanje, po katerem ocenjevalec in potrjevalec dokončata to poročilo, izhaja, da je treba potrjevalca šteti za ocenjevalca v polnem pomenu izraza. Zato okoliščine, da je v informacijskem sistemu navedeno, da je potrjevalec končal ocenjevanje, ni mogoče uporabiti za sklepanje, da je ocenjevalec svoje naloge prepustil potrjevalcu.
(Glej točko 51.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: 25. oktober 2005, Fardoom in Reinard proti Komisiji, T‑43/04, ZOdl. JU, str. I‑A‑329 in II‑1465, točka 64.
3. Dejstvo, da je bil na seji paritetnega odbora za ocenjevanje, na kateri se je preučevala pritožba uradnika zoper njegovo karierno ocenjevalno poročilo, navzoč član, s katerim je imel ta uradnik prej konfliktne odnose, ne more ogroziti njegove neodvisnosti, ker ta član, ki je bil samo nadomestni član navedenega odbora, ni sodeloval pri glasovanju in ker nič ne kaže, da bi s svojo navzočnostjo lahko vplival na izid tega glasovanja. Enako velja za drugega člana, ki je pred to sejo prejel kopijo obvestila prvega člana glede tega uradnika, saj to ni zadosten dokaz, da bi ta član, čeprav z molkom, odobril vsebino tega obvestila, in celo za tretjega člana odbora, ki je imel istega potrjevalca kot uradnik, saj to ne pomeni, da ta član ni mogel popolnoma neodvisno izdati mnenja, ker se v skladu s členom 9(7), prvi pododstavek, Splošnih določb za izvajanje člena 43 Kadrovskih predpisov, ki jih je sprejela Komisija, mnenje odbora pošlje zaposleni osebi, ocenjevalcu, potrjevalcu in drugostopenjskemu ocenjevalcu, ne da bi bila navedena stališča vsakega člana odbora.
(Glej točke od 64 do 66.)
4. Iz člena 9(7), drugi pododstavek, Splošnih določb za izvajanje člena 43 Kadrovskih predpisov, ki jih je sprejela Komisija, izhaja, da se vloga drugostopenjskega ocenjevalca ne sme zamenjevati z vlogo ocenjevalca ali potrjevalca in da se tako lahko drugostopenjski ocenjevalec, če mu paritetni odbor za ocenjevanje ni dal priporočil, omeji na dokončno sprejetje kariernega ocenjevalnega poročila, ne da bi svojo odločitev podrobno obrazložil.
(Glej točko 77.)
5. Spoštovanje pravice do obrambe v vseh postopkih, začetih zoper osebo, ki se lahko končajo s sprejetjem akta, ki posega v položaj te osebe, je temeljno načelo prava Skupnosti. To načelo zahteva, da mora biti zadevni osebi dana možnost, da učinkovito predstavi svoje stališče o informacijah, ki se lahko uporabijo zoper njo pri sprejetju akta. Ta cilj je dosežen zlasti s Splošnimi določbami za izvajanje člena 43 Kadrovskih predpisov, ki jih je sprejela Komisija, katerih cilj je zagotavljati spoštovanje kontradiktornosti v celotnem postopku ocenjevanja uradnikov. Tožeča stranka, ki je lahko uveljavljala svoje očitke v vseh fazah tega postopka, ne more trditi, da je bila njena pravica do obrambe kršena.
(Glej točke od 87 do 90.)
Napotitev na:
Sodišče: 10. julij 1986, Belgija proti Komisiji, 234/84, Recueil, str. 2263, točka 27; 3. oktober 2000, Industrie des poudres sphériques proti Svetu, C‑458/98 P, Recueil, str. I‑8147, točka 99; 5. oktober 2000, Nemčija proti Komisiji, C‑288/96, Recueil, str. I‑8237, točka 99; 9. november 2006, Komisija proti De Bryju, C‑344/05 P, ZOdl., str. I‑10915, točka 37;
Sodišče prve stopnje: 8. marec 2005, Vlachaki proti Komisiji, T-277/03, ZOdl. JU, str. I‑A‑57 in II‑243, točka 64.
6. Uprava je dolžna podrobno in zadostno obrazložiti ocenjevalna poročila ter zadevni osebi omogočiti, da izrazi pripombe k tej obrazložitvi, pri čemer je upoštevanje teh zahtev še pomembnejše, kadar se ocena zniža glede na prejšnjo oceno. Pripombe uprave o usposobljenosti uradnika so dovolj natančne in utemeljene, kadar temu uradniku omogočajo razumevanje, da je znižanje ocene neposredna posledica nezadostne usposobljenosti, ki jo je izkazal v referenčnem obdobju.
Pri sestavi kariernih ocenjevalnih poročil je namen pojasnjevalnih pripomb, navedenih v takem poročilu, utemeljiti ocene, izražene v točkah. Te pojasnjevalne pripombe so temelj za pripravo ocene, ki je njihov številčni prikaz, in uradniku omogočajo, da razume dobljeno oceno. Zato morajo biti v takem poročilu pojasnjevalne pripombe skladne z ocenami, izraženimi v točkah. Ob upoštevanju zelo široke diskrecijske pravice, priznane ocenjevalcem pri presoji dela oseb, ki jih morajo oceniti, morebitna neskladnost v kariernem ocenjevalnem poročilu lahko utemelji razglasitev njegove ničnosti samo, če je očitna.
(Glej točke 96, 112 in 116.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: 16. julij 1992, Della Pietra proti Komisiji, T‑1/91, Recueil, str. II‑2145, točki 30 in 32; zgoraj navedena sodba Hubert proti Komisiji, točka 79; zgoraj navedena sodba Den Hamer proti Komisiji, točka 69; 16. maj 2006, Magone proti Komisiji, T‑73/05, ZOdl. JU, str. I-A-2-107 in II‑A‑2‑485, točka 53; 25. oktober 2006, Carius proti Komisiji, T‑173/04, ZOdl. JU, str. I-A-2-243 in II-A-2-1269, točka 106.