SKLEP PREDSEDNIKA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

z dne 2. oktobra 2013

Zadeva F‑87/13 R

Philippe Colart

proti

Evropskemu parlamentu

„Javni uslužbenci – Postopek za izdajo začasne odredbe – Predlog za izdajo začasnih odredb – Nujnost – Ravnotežje interesov – Volitve v odbor uslužbencev – Izvršni odbor sindikata – Pravica do elektronskega poštnega naslova sindikata med obdobjem volitev“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi členov 278 PDEU in 157 EA ter člena 279 PDEU, ki se za Pogodbo ESAE uporabljajo na podlagi njenega člena 106a, s katero tožeče stranke predlagajo, „naj se generalnemu sekretarju Evropskega parlamenta naloži, naj začasno blokira [elektronski poštni naslov], ki mu ga je [ta] dal na razpolago sindikatu [Solidarité pour les agents et fonctionnaires européens (v nadaljevanju: SAFE)]“.

Odločitev:      Predlog za izdajo začasne odredbe, ki so ga vložili vložniki Colart, Bras, Corthout, Decoutere, Dony, Garzone, Manzela in Vienne ter vložnica Kemmerling-Linssen, se zavrne. Odločitev o stroških se pridrži.

Povzetek

1.      Začasna odredba – Odlog izvršitve – Začasni ukrepi – Pogoji dopustnosti – Dopustnost „prima facie“ tožbe o glavni stvari

(člen 278 PDEU in 279 PDEU)

2.      Pritožbe uradnikov – Pravni interes – -Tožba, ki jo vloži član sindikata ali poklicnega združenja zoper ukrep, ki vpliva na skupni interes, ki ga navedena organizacija brani – Pravni interes samo v primeru preprečitve članom organizacije, da bi običajno izvajali svoje sindikalne pravice

(Kadrovski predpisi, členi 24b, 90 in 91)

3.      Začasna odredba – Začasni ukrepi – Pogoji za izdajo – Resna in nepopravljiva škoda – Tehtanje vseh zadevnih interesov – Zahteva po začasnem blokiranju elektronskega poštnega naslova, ki ga je institucija dala na voljo sindikatu ali poklicnemu združenju – Sprejetje ukrepa, ki instituciji ne omogoča zagotavljanja dobrega izvajanja volilnih dejavnosti v odboru uslužbencev – Zavrnitev

(člen 279 PDEU; Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 104(2))

1.      Vprašanje dopustnosti tožbe o glavni stvari se načeloma ne sme presojati v postopku za izdajo začasne odredbe, temveč v okviru analize navedene tožbe, razen če se ta na prvi pogled zdi očitno nedopustna. Odločanje o dopustnosti v fazi začasne odredbe, ko ta ni prima facie popolnoma izključena, bi namreč pomenilo vnaprejšnje odločanje Sodišča za uslužbence v glavni stvari.

(Glej točko 13.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 4. februar 1999, Peña Abizanda in drugi proti Komisiji, T‑196/98 R, točka 10 in navedena sodna praksa;

Sodišče za uslužbence: 14. december 2006, Dálnoky proti Komisiji, F‑120/06 R, točka 41; 8. september 2011, Pachtitis proti Komisiji, F‑51/11 R, točka 17.

2.      Uradnik ali uslužbenec ima načeloma pravni interes zoper akt, ki posega v njegov položaj, torej ukrepa, ki povzroča zavezujoče pravne učinke, ki lahko neposredno in takoj vplivajo na njegove interese s tem, da znatno spreminjajo njegov pravni položaj. Na področju sindikalne svobode, ki je zaščitena z določbami člena 24b Kadrovskih predpisov, bi bil tak interes podan zoper ukrep, ki bi se neposredno nanašal na tega uradnika ali uslužbenca pri individualnem izvajanju sindikalne pravice in spada na področje njegovih individualnih delovnih razmerij z institucijo. Z drugimi besedami uradnik ali uslužbenec, član ali predstavnik sindikata ali poklicnega združenja, ne more imeti pravnega interesa zoper akt ali ukrep, ki se nanj ne nanaša niti neposredno niti osebno ter vpliva le na skupni interes, ki ga zastopa ta sindikat ali poklicno združenje v njegovih razmerjih z institucijo. Samo če bi bilo mogoče šteti, da poseg v sindikat ali poklicno združenje, ki bi bil posledica zadevnega ukrepa, glede na moč njegovih učinkov članom te organizacije onemogoča običajno izvajanje njihovih sindikalnih pravic, bi se lahko uradniki ali uslužbenci individualno sklicevali na pravni interes zoper tak ukrep. Le v tem primeru bi lahko ta uradnik ali uslužbenec učinkovito zahteval pridobitev začasne odredbe, da bi se preprečilo, da bi zadevni ukrep povzročil škodo ali povečanje škode, ki bi neposredno in osebno vplivalo na njegove interese kot člana ali predstavnika zadevnega sindikata ali poklicnega združenja.

(Glej točko 18.)

Napotitev na:

Sodišče: 10. januar 2006, Komisija proti Alvarez Moreno, C‑373/04 P, točka 42 in navedena sodna praksa;

Splošno sodišče Evropske unije: 13. december 2012, Strack proti Komisiji, T‑199/11 P, točka 127;

Sodišče za uslužbence: 6. maj 2009, Sergio in drugi proti Komisiji, F‑137/07, točki 51 in 52; 26. februar 2013, Labiri proti CESE, F‑124/10, točka 42.

3.      V okviru predloga za sprejetje začasne odredbe mora sodnik za začasne odredbe, pred katerim se navaja obstoj tveganja, da bo predlagatelju nastala resna in nepopravljiva škoda, vsekakor tehtati različne interese udeležencev. Pri predlogu začasnega blokiranja elektronskega poštnega naslova, danega na voljo sindikatu ali poklicnemu združenju s strani institucije do sprejetja odločbe o imenovanju oseb, ki se imajo pravico izražati ali delovati v njegovem imenu, bi to povzročilo, da bi bilo tej organizaciji odvzeto eno od temeljnih komunikacijskih sredstev. Lahko bi oslabilo tak sindikat v primerjavi z drugimi in instituciji ne bi omogočalo dobrega opravljanja navedenih dejavnosti z zagotavljanjem njihove nepristranskosti in enakega obravnavanja različnih sindikatov ali poklicnih združenj njenega osebja. Taka začasna odredba bi torej s svojimi učinki na volilni postopek lahko škodovala obveznostim institucije, ki mora zagotavljati pravilnost in nadzor nad volilnimi dejavnostmi v odboru uslužbencev.

(Glej točki 36 in 37.)