Language of document :

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Okręgowy w Warszawie (Poljska) 18. novembra 2020 – Kazenski postopek proti YP in drugim

(Zadeva C-615/20)

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Sąd Okręgowy w Warszawie

Stranke v postopku v glavni stvari

YP in drugi

Vprašanja za predhodno odločanje

1.    Ali je treba pravo Unije, zlasti člen 47 Listine Evropske Unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) in v njem izraženo pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem in pravico, da o zadevi pravično, javno in v razumnem roku odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom predhodno ustanovljeno sodišče, razlagati tako, da nasprotuje določbam nacionalne zakonodaje, ki so podrobno predstavljene v točkah 2 in 3 tega vprašanja, torej členoma 80 in 129 ustawa z dnia 27 lipca 2001 r. – Prawo o ustroju sądów powszechnych (p.u.s.p), (zakon z dne 27. julija 2001 – zakon o organizaciji splošnih sodišč (p.u.s.p)) kot tudi členu 110(2a) p.u.s.p. in členu 27(1), točka 1a, ustawa z dnia 8 grudnia 2017 r. o Sądzie Najwyższym (zakon z dne 8. decembra 2017 o vrhovnem sodišču), ki disciplinskemu senatu vrhovnega sodišča omogoča, da sodniku odvzame imuniteto in ga suspendira, s čimer mu dejansko onemogoči odločanje v zadevah, ki so mu bile dodeljene, zlasti ker:

(a)    disciplinski senat vrhovnega sodišča ni „sodišče“ v smislu člena 47 Listine, člena 6 EKČP in člena 45(1) ustave Republike Poljske (sodbe C-585/18, C-624/18 in C-625/18, EU:C:2019:982);

(b)    so za člane disciplinskega senata vrhovnega sodišča še posebej značilne tesne vezi z zakonodajno in izvršilno oblastjo (sklep z dne 8. aprila 2020, Komisija/Poljska C-791/19 R, EU:C:2020:277);

(c)    je morala Republika Poljska prekiniti uporabo nekaterih določb zakona z dne 8. decembra 2017 o vrhovnem sodišču v zvezi s t. i. disciplinskim senatom in se vzdržati dodelitve še nerešenih zadev pred tem senatom, v presojo senatu, ki ne izpolnjuje zahtev po neodvisnosti (sklep z dne 8. aprila 2020, Komisija/Poljska C-791/19 R, EU:C:2020:277).

2.    Ali je treba pravo Unije, zlasti člen 2 PEU in v njem določeno vrednoto pravne države ter zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu, ki izhaja iz člena 19(1), drugi pododstavek, PEU, razlagati tako, da „pravila, ki urejajo disciplinsko ureditev za osebe, ki opravljajo sodno funkcijo“, vključujejo tudi pravila, ki se nanašajo na kazenski pregon ali odvzem prostosti (pripor) sodnika nacionalnega sodišča, kot je člen 181 ustave Republike Poljske v povezavi s členoma 80 in 129 zakona z dne 27. julija 2001 – zakon o organizaciji splošnih sodišč (p.u.s.p.), v skladu s katerimi:

(a)    je za kazenski pregon ali odvzem prostosti (pripor) sodnika nacionalnega sodišča, praviloma na predlog tožilca, potrebno dovoljenje pristojnega disciplinskega sodišča;

(b)    lahko disciplinsko sodišče, ko dovoli kazenski pregon ali odvzem prostosti (pripor) sodnika nacionalnega sodišča, tega sodnika suspendira (v nekaterih primerih pa to mora storiti);

(c)    mora disciplinsko sodišče, kadar sodnika nacionalnega sodišča suspendira, za obdobje suspenza v okviru omejitev, določenih s temi pravili, znižati tudi njegovo plačo?

3.    Ali je treba pravo Unije, zlasti določbe, navedene v drugem vprašanju, razlagati tako, da nasprotujejo ureditvi države članice, kot sta člen 110(2a) p.u.s.p. in člen 27(1)(1a) zakona z dne 8. decembra 2017 o vrhovnem sodišču, v skladu s katerima spadajo zadeve, povezane z dovoljenjem za kazenski pregon ali odvzem prostosti (pripor) sodnika nacionalnega sodišča, tako na prvi kot na ​​drugi stopnji, v izključno pristojnost organa, kot je disciplinski senat, pri čemer se zlasti (posamično ali v kombinaciji) upošteva, da:

(a)    je ustanovitev disciplinskega senata sovpadla s spremembo pravil za izbiro članov organa, kot je Krajowa Rada Sądownictwa (nacionalni sodni svet, KRS), ki sodeluje v postopku imenovanja sodnikov in na predlog katerega so bili imenovani vsi člani disciplinskega senata;

(b)    je nacionalni zakonodajalec izključil možnost, da bi se v disciplinski senat zadnjestopenjskega nacionalnega sodišča, kot je vrhovno sodišče, v okviru katerega deluje ta senat, imenovali obstoječi sodniki, tako da lahko v disciplinskem senatu zasedajo samo novi člani, imenovani na predlog spremenjene sestave nacionalnega sodnega sveta;

(c)    je za disciplinski senat značilna posebej visoka stopnja avtonomije znotraj vrhovnega sodišča;

(d)    je vrhovno sodišče v odločbah, izdanih za izvršitev sodbe z dne 19. novembra 2019, A.K. in drugi (Neodvisnost disciplinskega senata vrhovnega sodišča) (C-585/18, C-624/18 in C-625/18, EU:C:2019:982), potrdilo, da spremenjena sestava nacionalnega sodnega sveta ni organ, neodvisen od zakonodajne in izvršilne oblasti, in da disciplinski senat ni „sodišče“ v smislu člena 47 Listine, člena 6 EKČP in člena 45(1) ustave Republike Poljske;

(e)    predlog za dovoljenje za kazenski pregon ali odvzem prostosti (pripor) sodnika nacionalnega sodišča praviloma poda državni tožilec, ki mu je hierarhično nadrejen izvršilni organ, kot je minister za pravosodje, ki lahko tožilcem daje zavezujoča navodila glede vsebine procesnih dejanj, hkrati pa je glede članov disciplinskega senata in spremenjene sestave nacionalnega sodnega sveta izkazana, kot je navedlo vrhovno sodišče v odločbah iz točke 2d, še posebej močna povezava z zakonodajno in izvršilno oblastjo – zato disciplinskega senata ni mogoče šteti za tretjo osebo v razmerju do stranke postopka;

(f)    je morala Republika Poljska v skladu s sklepom z dne 8. aprila 2020, Komisija/ Poljska C-791/19 R, EU:C:2020:277) prekiniti uporabo nekaterih določb zakona z dne 8. decembra 2017 o vrhovnem sodišču v zvezi z disciplinskim senatom in se vzdržati dodelitve še nerešenih zadev pred tem senatom v presojo senatu, ki ne izpolnjuje zahtev glede neodvisnosti?

4.    Ali je treba v primeru izdaje dovoljenja za kazenski pregon sodnika nacionalnega sodišča in suspenz tega sodnika ob hkratnem znižanju plače za obdobje suspenza pravo Unije, zlasti določbe iz drugega vprašanja in načela primarnosti, lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) PEU in pravne varnosti, razlagati tako, da izključuje zavezujočo naravo takšnega dovoljenja, zlasti glede suspenza, če jo je izdal organ, kot je disciplinski senat, zaradi česar:

(a)    noben državni organ (vključno s predložitvenim sodiščem, v senatu katerega je sodnik, na katerega se nanaša to dovoljenje, pa tudi organi, pristojni za imenovanje in spremembo sestave nacionalnega sodišča), ne sme upoštevati tega dovoljenja in morajo sodniku nacionalnega sodišča, zoper katerega je bilo to dovoljenje izdano, omogočiti udeležbo v sodečem senatu tega sodišča,

(b)    se sodišče, v katerega senatu je sodnik, na katerega se nanaša to dovoljenje, šteje za sodišče, ki je bilo predhodno ustanovljeno na podlagi zakona oziroma neodvisno in nepristransko sodišče in zato lahko kot „sodišče“ odloča o vprašanjih v zvezi z uporabo ali razlago prava Unije?

____________