Language of document : ECLI:EU:T:2011:269

SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (četrti senat)

z dne 14. junija 2011(*)

„Model Skupnosti – Postopek za razglasitev ničnosti – Registrirani model Skupnosti, ki predstavlja uro, pritrjeno na trak – Prejšnji model – Razkritje prejšnjega modela – Individualna narava – Zloraba pooblastil – Členi 4, 6, 7 in od 61 do 63 Uredbe (ES) št. 6/2002“

V zadevi T‑68/10,

Sphere Time s sedežem v Windhofu (Luksemburg), ki jo zastopajo C. Jäger, N. Gehlsen in M.-C. Simon, odvetniki,

tožeča stranka,

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopa D. Botis, zastopnik,

tožena stranka,

druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT je

Punch SAS s sedežem v Nici (Francija),

zaradi tožbe zoper odločbo tretjega odbora za pritožbe UUNT z dne 2. decembra 2009 (zadeva R 1130/2008-3) glede postopka za razglasitev ničnosti med Punch SAS in Sphere Time,

SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat),

v sestavi I. Pelikánová (poročevalka), predsednica, K. Jürimäe, sodnica, in M. van der Woude, sodnik,

sodna tajnica: S. Spyropoulos, administratorka,

na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 15. februarja 2010,

na podlagi odgovora na tožbo, vloženega v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 1. junija 2010,

na podlagi pisnega vprašanja, ki ga je tožeči stranki postavilo Splošno sodišče,

na podlagi obravnave z dne 18. januarja 2011

izreka naslednjo

Sodbo

 Dejansko stanje

1        Tožeča stranka, družba Sphere Time, je imetnica modela Skupnosti, registriranega pod številko 325949-0002 in vloženega 14. aprila 2005 (v nadaljevanju: izpodbijani model). Izpodbijani model, katerega namen je, da se uporablja za ure, je prikazan tako:

Image not found

2        Druga stranka pred odborom za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), družba Punch SAS, je 26. marca 2007 pri navedenem odboru vložila zahtevo za ugotovitev ničnosti izpodbijanega modela, ki temelji na členu 25(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (UL 2002, L 3, str. 1). V zahtevi za ugotovitev ničnosti je druga stranka pred oborom za pritožbe navedla, da izpodbijani model ni nov in da nima individualne narave v smislu člena 4 Uredbe št. 6/2002 v povezavi z njenima členoma 5 in 6.

3        V utemeljitev zahteve za ugotovitev ničnosti je druga stranka pred odborom za pritožbe navedla več domnevno prejšnjih modelov.

4        Po eni strani je druga stranka pred odborom za pritožbe predložila katalog, ki prikazuje dva modela ur proizvajalca Fuzhou Eagle Electronic Co. Ltd (v nadaljevanju: modela C in F), in certifikat tega podjetja, da sta bila modela C in F tržena v Evropi leta 2001.

5        Po drugi strani pa je druga stranka pred odborom za pritožbe predložila katalog, ki prikazuje dva modela ur proizvajalca Great Sun Technology Corp., in certifikat tega podjetja, da sta bila ta modela v Evropi tržena od leta 2004. Navedenim dokazilom sta bila priložena račun in potrdilo o poreklu v zvezi z dobavo 2000 primerkov enega od modelov, označenih z znamko SYMBICORT, aprila 2004 stranki na Nizozemskem (ta model se v nadaljevanju imenuje: model SYMBICORT). Model SYMBICORT je bil prikazan tako:

Image not found

6        Oddelek za izbris je z odločbo z dne 31. marca 2008 razglasil ničnost izpodbijanega modela. Menil je, da izpodbijani model ni imel individualne narave, saj naj bi ustvarjal enak celotni vtis kot modela C in F. Zoper to odločbo je tožeča stranka 13. maja 2008 vložila pritožbo.

7        Tretji odbor za pritožbe UUNT je z odločbo z dne 2. decembra 2009 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) pritožbo zavrnil. Najprej je odbor za pritožbe ugotovil, da račun in potrdilo o poreklu glede dobave modela SYMBICORT v pravno zadostni meri dokazujeta, da je bil ta dostopen pred vložitvijo prijave izpodbijanega modela. Na podlagi primerjave med izpodbijanim modelom in modelom SYMBICORT, kot ju dojema običajen potrošnik, ki je navajen na ure, pritrjene na trak, je odbor za pritožbe ugotovil, prvič, da sta si zelo podobna, drugič, da so razlike zanemarljive in, končno, da čeprav je bil proizvajalec – zlasti glede urne številčnice – svoboden pri oblikovanju modela, te svobode ni izrabil. Odbor za pritožbe je za konec ugotovil, da izpodbijani model, ker naredi pri seznanjenem uporabniku enak celotni vtis kot model SYMBICORT, nima individualne narave.

 Predlogi strank

8        Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        izpodbijano odločbo razveljavi;

–        UUNT naloži plačilo stroškov postopka pred Splošnim sodiščem in drugi stranki pred odborom za pritožbe plačilo stroškov postopka pred odborom za pritožbe UUNT.

9        UUNT Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        tožbo zavrne;

–        tožeči stranki naloži plačilo stroškov.

 Pravo

10      Tožeča stranka navaja tri tožbene razloge. Prvi tožbeni razlog se glede na besedilo tožbe nanaša na kršitev členov 4 in 5 Uredbe št. 6/2002 v zvezi z novostjo izpodbijanega modela. Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev členov 4 in 6 Uredbe št. 6/2002 v zvezi s presojo individualne narave izpodbijanega modela. Tretji tožbeni razlog se nanaša na zlorabo pooblastil. Tožeča stranka med drugim meni, da glede na vsebino izpodbijane odločbe presoja modelov C in F ni del predmeta spora pred Splošnim sodiščem. V zvezi s tem naj bi odbor za pritožbe v izpodbijani odločbi neupravičeno odstopil od odločbe oddelka za izbris, saj naj bi izpodbijani model primerjal le z modelom SYMBICORT in naj svoje izbire ne bi utemeljil.

11      UUNT izpodbija utemeljenost teh treh tožbenih razlogov. Prav tako navaja, da je predmet spora pred Splošnim sodiščem podobnost izpodbijanega modela tako modeloma C in F kot modelu SYMBICORT, ter da je odbor za pritožbe k odločbi oddelka za izbris zgolj dodal še en razlog.

12      Najprej je treba opozoriti, da je odbor za pritožbe svojo odločbo upravičeno oprl na primerjavo med izpodbijanim modelom in modelom SYMBICORT.

13      Iz člena 60(1) Uredbe št. 6/2002 namreč izhaja, da mora odbor za pritožbe v okviru pritožbe, o kateri odloča, v celoti na novo preizkusiti pravno in dejansko utemeljenost zahteve za ugotovitev ničnosti (glej po analogiji sodbo Sodišča z dne 13. marca 2007 v zadevi UUNT proti Kaulu, C‑29/05 P, ZOdl., str. I‑2213, točka 57). To pomeni, da lahko odbor za pritožbe odloči na podlagi katerega koli od prejšnjih modelov, na katere se sklicuje tožeča stranka v zahtevi za ugotovitev ničnosti, ne da bi bil vezan na vsebino odločbe oddelka za izbris in ne da bi moral v zvezi s tem navesti posebne razloge.

14      Vendar pa v tej zadevi ni sporno, da se je na model SYMBICORT druga stranka pred odborom za pritožbe sklicevala v postopku pred oddelkom za izbris.

15      V teh okoliščinah ni treba že na tej stopnji odločiti, ali je presoja modelov C in F del predmeta spora pred Splošnim sodiščem. Po drugi strani pa je treba najprej preučiti morebitno utemeljenost tožbe, kolikor se nanaša na presojo modela SYMBICORT v izpodbijani odločbi. Samo če Splošno sodišče ugotovi, da je ta presoja nezakonita, se bo presoja modelov C in F lahko, če bo potrebno, izkazala za pomembno za razrešitev spora pred njim.

 Prvi tožbeni razlog: kršitev členov 4 in 5 Uredbe št. 6/2002

 Trditve strank

16      Tožeča stranka trdi, da je glede datuma razkritja modela SYMBICORT treba upoštevati določbo člena 7(2)(b) Uredbe št. 6/2002. Zato datum, ki bi ga bilo v tej zadevi treba upoštevati, ni datum vložitve prijave izpodbijanega modela, torej 14. april 2005, temveč 14. april 2004.

17      Vendar pa se račun nanaša na pošiljanje izdelkov modela SYMBICORT na nek nedoločen datum aprila 2004. Ker je bil ta dokument sestavljen 3. aprila 2004 v Hongkongu (Kitajska), bi bilo glede na razdaljo med Hongkongom in Nizozemsko zelo verjetno, da so primerki modela SYMBICORT prišli na evropski trg – in je bil ta model zato dostopen javnosti – po 14. aprilu 2004.

18      Tožeča stranka dodaja, da je drugi stranki pred odborom za pritožbe račun izstavil proizvajalec ur modela SYMBICORT, ki ima interes za to, da bi se dokazala prejšnjost navedenega modela. Prav tako ni gotovo, da je bil UUNT predložen izvirnik omenjenega računa. Zato tega dokumenta po mnenju tožeče stranke ni mogoče upoštevati.

19      Tožeča stranka v teh okoliščinah meni, da prejšnje razkritje modela SYMBICORT ni bilo dokazano. Ugotavlja, da je izpodbijani model zato treba šteti za nov.

20      UUNT izpodbija utemeljenost navedb tožeče stranke.

 Presoja Splošnega sodišča

21      V skladu z besedilom tožbe se prvi tožbeni razlog nanaša na kršitev členov 4 in 5 Uredbe št. 6/2002, ki se nanašata na novost modela Skupnosti. Vendar, kot je navedel UUNT, izpodbijana odločba ne temelji na tem, da izpodbijani model ni nov.

22      Pravzaprav prvi tožbeni razlog temelji na prejšnjem razkritju modela SYMBICORT. Tako se v resnici nanaša na domnevno kršitev člena 6(1) Uredbe št. 6/2002 v povezavi z njenim členom 7.

23      V teh določbah je navedeno:

„Člen 6

Individualna narava

1.      Šteje se, da ima videz izdelka individualno naravo, če se celotni vtis, ki ga naredi na seznanjenega uporabnika, razlikuje od celotnega vtisa, ki ga na takega uporabnika naredi videz izdelka, ki je bil dostopen javnosti:

[…]

b)      v primeru registriranega modela Skupnosti, pred datumom vložitve prijave za registracijo, ali, če se zahteva prednostna pravica, datumom prednostne pravice.

[…]

Člen 7

Razkritje

1.      Za namen uporabe členov 5 in 6 se šteje, da je bil videz izdelka dostopen javnosti, če je bil objavljen po registraciji ali kako drugače, razstavljen, uporabljen pri trgovanju ali drugače razkrit pred dnem iz […] člen[a] 6(1)(b), razen če ti dogodki ne bi mogli utemeljeno postati znani v normalnem poteku poslovanja specializiranim krogom zadevnega področja, ki delujejo v Skupnosti. […]

2.      Razkritje se ne upošteva za namen uporabe členov 5 in 6, če je bil videz, za katerega se zahteva varstvo po registriranem modelu Skupnosti, dostopen javnosti:

a)       zaradi podatkov, ki jih je dal oblikovalec, njegov pravni naslednik ali tretja oseba, ali zaradi dejanja oblikovalca; in

b)       v obdobju 12 mesecev pred vložitvijo prijave ali datumom prednostne pravice, če se ta zahteva.

[…]“

24      Prvič, v zvezi z uporabo člena 7(2) Uredbe št. 6/2002 v tej zadevi je treba opozoriti, da je namen te določbe dati oblikovalcu ali njegovemu pravnemu nasledniku možnost tržiti model za obdobje dvanajstih mesecev, preden mora vložiti prijavo.

25      Tako si lahko oblikovalec ali njegov pravni naslednik v tem obdobju zagotovi prodajni uspeh zadevnega modela, preden bi imel stroške z registracijo in brez bojazni, da bi se tako razkritje lahko uspešno uveljavljalo v postopku za razglasitev ničnosti, začetem po morebitni registraciji zadevnega modela.

26      Iz zgoraj navedenega izhaja, da mora – za to, da se lahko člen 7(2) Uredbe št. 6/2002 uporabi v okviru postopka za razglasitev ničnosti – imetnik modela, na katerega se nanaša zahteva za ugotovitev ničnosti, dokazati, da je bodisi oblikovalec modela, s katerim se utemeljuje navedena zahteva, bodisi pravni naslednik tega oblikovalca.

27      Tako je v tem primeru tožeča stranka dolžna dokazati, da je oblikovalec modela SYMBICORT ali njegov pravni naslednik.

28      Vendar pa tožeča stranka tega niti ne zatrjuje.

29      Zato člena 7(2) Uredbe št. 6/2002 ni mogoče uporabiti glede razkritja navedenega modela.

30      Drugič, v teh okoliščinah in glede na to, da tožeča stranka za izpodbijani model ni zahtevala prednostne pravice, je treba preučiti, ali je iz podatkov, predloženih UUNT, razvidno, da je bil model SYMBICORT dostopen javnosti pred 14. aprilom 2005, ki je datum vložitve prijave izpodbijanega modela.

31      Druga stranka pred odborom za pritožbe je v zvezi s tem predložila račun za dobavo 2000 ur modela SYMBICORT stranki na Nizozemskem. Glede na ta račun so bili zadevni predmeti iz Hongkonga poslani 3. aprila 2004.

32      Tako račun glede na običajni čas prevoza izkazuje, da so bile zadevne ure dostavljene na Nizozemsko in da je bil torej model SYMBICORT dostopen specializiranim krogom zadevnega področja, ki delujejo v Skupnosti, pred 14. aprilom 2005, datumom vložitve prijave izpodbijanega modela. Poleg tega tožeča stranka ni predložila nobenega dokaza za to, da do razkritja ni prišlo ali da je do njega prišlo po navedenem datumu vložitve.

33      Tretjič, glede dokazne vrednosti računa je treba priznati, da ima družba Great Sun Technology, ki izdeluje ure modela SYMBICORT in ki je drugi stranki v postopku pred odborom za pritožbe predložila zadevni dokument, interes za razglasitev ničnosti izpodbijanega modela. Tak rezultat ji namreč dopušča, da bi nadaljevala s trženjem svojih izdelkov v Evropski uniji.

34      Vendar – čeprav bi ta okoliščina lahko vzbudila dvom glede verodostojnosti izjave direktorja družbe Great Sun Technology, ki je bila prav tako predložena UUNT – ni mogoče enako sklepati za račun.

35      Ta dokument namreč ni bil oblikovan posebej za to, da bi služil kot dokaz v postopku za razglasitev ničnosti, temveč v okviru običajnega poslovanja, da bi potrdil opravljeno storitev in da se od dolžnika zahteva plačilo dogovorjene cene.

36      Poleg tega račun ni naslovljen na drugo stranko pred odborom za pritožbe, temveč na tretjo družbo, izdan pa je bil aprila 2004, torej skoraj tri leta pred vložitvijo zahteve za ugotovitev ničnosti 26. marca 2007.

37      V teh okoliščinah ni mogoče šteti, da na dokazno vrednost računa vpliva to, da ga je drugi stranki pred odborom za pritožbe posredoval proizvajalec ur modela SYMBICORT.

38      To, da je bila namesto izvirnika računa predložena kopija, samo po sebi ne pomeni ovire za upoštevanje zadevnega dokumenta.

39      Predložitev izvirnika tega dokumenta bi bila glede na okoliščine primera lahko pomembna, če bi bila kopija nečitljiva ali če bi se zdelo, da se je v dokument poseglo, da bi se spremenila njegova vsebina. Vendar tožeča stranka ne navaja tovrstnih argumentov, ob pregledu računa, kot je bil predložen UUNT, pa se tudi ne pojavljajo vprašanja v zvezi s tem.

40      Zato dejstvo, da je bila namesto izvirnika računa izstavljena kopija, ravno tako ne vpliva na dokazno vrednost predloženega dokumenta.

41      Glede na zgoraj navedeno je treba skleniti, da odbor za pritožbe ni napačno menil, da je bilo dokazano, da je bil model SYMBICORT dostopen javnosti pred datumom vložitve prijave izpodbijanega modela. Zato je prvi tožbeni razlog treba zavrniti.

 Drugi tožbeni razlog: kršitev členov 4 in 6 Uredbe št. 6/2002

 Trditve strank

42      Tožeča stranka trdi, da je odbor za pritožbe pri ugotovitvi, da izpodbijani model naredi pri seznanjenem uporabniku enak celotni vtis kot model SYMBICORT, storil napako v presoji.

43      Najprej, tožeča stranka navaja, da je seznanjeni uporabnik – ker je model SYMBICORT namenjen uporabi v oglaševanju – poslovni subjekt, ki želi kupiti promocijske izdelke. Navaja, da bo uporabnik zaradi velike ponudbe trakov na trgu pozoren na posebnosti posameznega traku.

44      Tožeča stranka odboru za pritožbe očita, prvič, da ni upošteval vseh ustreznih elementov obeh zadevnih modelov, in sicer traku, ohišja ure, same ure in sponke za pritrditev. Odbor za pritožbe se je namreč omejil na primerjavo zaslona ure, njegov položaj in barvo obeh modelov. Pri tem je prezrl dejstvo, da je svoboda oblikovalca analogne ure omejena. Nasprotno pa je oblikovalec zelo svoboden glede traku in sponke za pritrditev.

45      Drugič, v prikazu, posredovanem UUNT, model SYMBICORT ni bil prikazan v celoti, saj sta bila prikazana le dva pasova, ki padata v dveh različnih smereh, ne pa tudi sponka, ki ju povezuje. Ker pa je treba primerjavo modelov opraviti glede na njihov prikaz, odbor za pritožbe ne bi smel predvidevati, da ima model SYMBICORT trak, ki omogoča nošenje ure okoli vratu.

46      Tretjič, tožeča stranka nasprotuje presoji odbora za pritožbe, da je bila sponka za pritrditev izpodbijanega modela prikazana pikčasto. Zadevna sponka je bila prikazana s polnimi črtami in bi jo bilo zato treba upoštevati, še zlasti, ker je pomemben sestavni del izpodbijanega modela. Ta sponka naj bi namreč pritegnila pozornost uporabnikov, ker, po eni strani, svoboda oblikovalca v tem smislu ni omejena in, po drugi strani, njena oblika določa, kateri predmeti so lahko pritrjeni na trak.

47      Vendar v tem primeru, po eni strani, sponka za pritrditev modela SYMBICORT ni bila vidna iz prikaza, posredovanega UUNT, tako da ni bilo mogoče potrditi njenega obstoja in morebitnih značilnosti. Po drugi strani pa se sponka za pritrditev izpodbijanega modela bistveno razlikuje od zadnjega dela modela SYMBICORT.

48      UUNT izpodbija utemeljenost trditev tožeče stranke.

 Presoja Splošnega sodišča

49      Člena 4 in 6 Uredbe št. 6/2002 določata:

„Člen 4

Zahteve za varstvo

1.      Videz izdelka je varovan z modelom Skupnosti, če je nov in ima individualno naravo.

[…]

Člen 6

Individualna narava

1.      Šteje se, da ima videz izdelka individualno naravo, če se celotni vtis, ki ga naredi na seznanjenega uporabnika, razlikuje od celotnega vtisa, ki ga na takega uporabnika naredi videz izdelka, ki je bil dostopen javnosti:

[…]

b)       v primeru registriranega modela Skupnosti, pred datumom vložitve prijave za registracijo, ali, če se zahteva prednostna pravica, datumom prednostne pravice.

2.      Pri ocenjevanju individualne narave se upošteva stopnja svobode oblikovalca pri razvijanju modela.“

50      Zato je treba preučiti, ali se z vidika seznanjenega uporabnika in ob upoštevanju stopnje svobode oblikovalca ure, pritrjene na trak, celotni vtis izpodbijanega modela razlikuje od celotnega vtisa modela SYMBICORT.

–       Seznanjeni uporabnik

51      Glede razlage pojma seznanjenega uporabnika je treba upoštevati, da to, da je nekdo „uporabnik“, vključuje, da zadevna oseba uporablja izdelek, katerega del je model, v skladu z namenom tega izdelka. Oznaka „seznanjen“ nakazuje poleg tega na to, da uporabnik, ne da bi bil snovalec ali tehnični strokovnjak, pozna različne modele, ki obstajajo v zadevnem sektorju, ima nekaj znanja o sestavnih delih, ki jih ti modeli ponavadi vsebujejo, in je zaradi zanimanja za zadevne izdelke izkazal relativno stopnjo pozornosti pri njihovi uporabi (sodba Splošnega sodišča z dne 22. junija 2010 v zadevi Shenzhen Taiden proti UUNT – Bosch Security Systems (komunikacijska naprava), T‑153/08, ZOdl., str. II‑2517, točki 46 in 47).

52      V tej zadevi je odbor za pritožbe v točki 21 izpodbijane odločbe ugotovil, da je seznanjeni uporabnik običajen potrošnik, ki je navajen na ure, pritrjene na trak in obešene okoli vratu.

53      Ni sporno, da je model SYMBICORT, enako kot izpodbijani model, promocijski izdelek. Vendar pojem seznanjenega uporabnika, kot je opredeljen v točki 51 zgoraj, glede teh izdelkov po eni strani vključuje poslovni subjekt, ki jih nabavi za posredovanje končnim uporabnikom, po drugi strani pa te uporabnike same.

54      Zato bi bilo v tem primeru treba šteti, da je seznanjeni uporabnik tako povprečen potrošnik, naveden v izpodbijani odločbi, kot tudi kupec, ki se poklicno ukvarja s trgovinskimi posli in na katerega se sklicuje tožeča stranka.

55      Vendar pa tožeča stranka ne navaja nobenih argumentov, ki bi kazali na to, da bi ti dve skupini uporabnikov zadevna modela dojemalo različno.

56      Še več, to, da ena od obeh skupin omenjenih seznanjenih uporabnikov zadevna modela dojema, kot da naredita enak celotni vtis, v vsakem primeru zadošča za dokaz, da izpodbijani model nima individualne narave.

57      V teh okoliščinah to, da v izpodbijani odločbi med seznanjenimi uporabniki ur, pritrjenih na trak, niso omenjeni poslovni subjekti, ne vpliva na zakonitost te odločbe.

–       Stopnja svobode oblikovalca

58      Pred obravnavo stopnje svobode oblikovalca, ki je po mnenju tožeče stranke omejena, kar zadeva uro, in široka, kar zadeva trak in sponko za pritrditev, je treba opredeliti elemente, ki so z izpodbijanim modelom dejansko zaščiteni in so zato pomembni v okviru primerjave tega modela z modelom SYMBICORT.

59      Točka 11.4 smernic za preizkus modelov Skupnosti, ki jih je predsednik UUNT sprejel 9. decembra 2003 s sklepom št. EX-03-9, z naslovom „Formalne zahteve za prikaz videza izdelka“ v zvezi s tem določa:

„[…] 

Prikaz videza izdelka mora biti omejen na značilnosti, za katere se zahteva varstvo. Vendar pa lahko prikaz zajema tudi druge elemente, ki pomagajo opisati značilnosti videza izdelka, za katerega se zahteva varstvo. V prijavi za registracijo modela Skupnosti so dovoljeni ti identifikatorji:

1.      Pikčaste črte se lahko v pogledu uporabljajo za prikaz elementov, za katere se ne zahteva varstva, ali pa za prikaz delov modela, ki v zadevnem pogledu niso vidni. Zato pikčaste črte prikazujejo elemente, ki niso vidni v pogledu, v katerem so prikazani.

[…]“

60      Tožeča stranka ne izpodbija tega pravila. Vendar s sklicevanjem na prikaz izpodbijanega modela v izpodbijani odločbi, v Biltenu modelov Skupnosti in v podatkovni bazi modelov Skupnosti, ki je na voljo na spletni strani UUNT, navaja, da – v nasprotju z ugotovitvijo odbora za pritožbe v točki 20 izpodbijane odločbe – sponka za pritrditev izpodbijanega modela ni bila prikazana pikčasto.

61      V zvezi s tem je najprej treba ugotoviti, da prikaz izpodbijanega modela v izpodbijani odločbi glede obsega varstva navedenega modela ni pomemben.

62      Drugič, na podlagi strnjenega prikaza izpodbijanega modela, uporabljenega v Biltenu modelov Skupnosti in v podatkovni bazi modelov Skupnosti, je mogoče ugotoviti, da so nekateri elementi tega modela, zlasti sponka za pritrditev, prikazani z manj izrazitimi črtami od tistih, ki prikazujejo lastnosti drugih elementov, kot sta trak in ohišje ure. Vendar zaradi pomanjšanosti strnjenega prikaza ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali so zadevni elementi prikazani s pikčastimi črtami.

63      Tretjič, morebitna negotovost glede tega vprašanja je odpravljena ob celotnem pogledu izpodbijanega modela, ki je dostopen prek strnjenega prikaza v elektronski različici Biltena modelov Skupnosti in v podatkovni bazi modelov Skupnosti in ki je poleg tega povsem enak prikazu izpodbijanega modela v prijavi za registracijo, ki jo je tožeča stranka predložila UUNT. Ta pogled namreč omogoča, da jasno vidno, da je sponka za pritrditev izpodbijanega modela prikazana pikčasto, enako kot urna kazalca in pravokotni element, pritrjen na urno številčnico.

64      V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da sponka za pritrditev izpodbijanega modela, urna kazalca in pravokotni element, pritrjen na urno številčnico, ne spadajo med elemente, ki so varovani z izpodbijanim modelom. Ta ugotovitev pa pomeni, da stopnja svobode oblikovalca glede teh elementov v tej zadevi ni pomembna.

65      Kar zadeva druge elemente, ki jih je izpostavila tožeča stranka, je po eni strani treba ugotoviti, da pretirava v zvezi s stopnjo svobode oblikovalca pri traku.

66      Čeprav obstaja določena stopnja spremenljivosti glede dolžine in širine tega elementa, te značilnosti vendarle ne bi smele vplivati na to, da se trak udobno nosi okoli vratu. Enaka ugotovitev velja tudi za namestitev ure na trak.

67      Zato ugotovitve odbora za pritožbe v tem smislu, ki so navedene v točki 21 izpodbijane odločbe, niso napačne.

68      Po drugi strani pa je treba v zvezi s stopnjo svobode oblikovalca glede ure priznati, da mora analogna ura za izpolnitev svoje namembnosti zagotovo vsebovati določene elemente, kot so številčnica, kazalca, postavljena približno na njeno sredino ali gumb za nastavitev časa.

69      Kljub temu pa se te zahteve nanašajo na prisotnost določenih elementov v uri in na njeno obliko in splošni izgled ne vplivajo veliko. Tako sta lahko zlasti številčnica in ohišje ure različnih oblik in postavljena različno, kot je v bistvu navedel odbor za pritožbe v točki 21 izpodbijane odločbe.

–       Primerjava celotnih vtisov, ki ju naredita zadevna modela

70      Glede na pravkar izpostavljeno v zvezi z elementi, ki so varovani z izpodbijanim modelom, in stopnjo svobode oblikovalca ure, pritrjene na trak, je treba ugotoviti, da je celotni vtis izpodbijanega modela opredeljen z naslednjimi elementi:

–        trakom, pri katerem se pasova združita na enem koncu, se nato prekrižata in na drugem koncu tvorita zanko;

–        okroglo uro, ki je na trak pritrjena tam, kjer se pasova pričneta razhajati;

–        dvema koncentričnima obročema, nameščenima okrog roba ure, pri čemer ima zunanji obroč režo, obrnjeno navzgor, v kateri je nameščen gumb za nastavitev časa.

71      Kar zadeva celotni vtis modela SYMBICORT, je najprej treba presojati trditev tožeče stranke, da odbor za pritožbe ne bi smel predvidevati, da ima model SYMBICORT trak, ki omogoča nošenje ure okoli vratu.

72      V zvezi s tem je res, da sta iz prikaza modela SYMBICORT, kot je bil posredovan UUNT, razvidna samo dva trakova, ki padata v dveh različnih smereh, ne pa tudi zanka za nošenje okoli vratu.

73      Vendar se pri presoji prejšnjih modelov ne smejo ločeno in izključno obravnavati njihovi grafični prikazi, temveč je treba celostno presoditi celoto prikazanih elementov, ki omogočajo dovolj natančno in zanesljivo opredelitev celotnega vtisa zadevnega modela.

74      Zlasti pri modelih, ki so bili uporabljeni neposredno za trgovanje, ne da bi bili registrirani, se namreč lahko zgodi, da grafični prikaz vseh njihovih podrobnosti, ki bi bil primerljiv s prikazom v prijavi za registracijo, ne obstaja. V teh okoliščinah bi bilo pretirano od vlagatelja zahteve za ničnost zahtevati, naj v vsakem primeru predloži tak prikaz.

75      V tej zadevi sta, po eni strani, na reprodukciji modela SYMBICORT, ki ga je predložila druga stranka pred odborom za pritožbe, oba pasova traku nenadoma prekinjena, izraz „symbicort“ pa je prikazan le delno na enem od njiju. To kaže na to, da zanke ni videti zaradi nepopolnosti reprodukcije in ne zaradi resničnega videza zadevnega modela.

76      Po drugi strani pa je tako iz računa kot iz potrdila o poreklu razvidno, da je pošiljka družbe Great Sun Technology na Nizozemsko dne 3. aprila 2004 vsebovala 2000 primerkov „trakov z uro ‚SYMBICORT‘“.

77      Vendar ni nobenega dvoma, da je trak, kot je ta v obravnavani zadevi, namenjen temu, da omogoča nošenje predmeta okoli vratu.

78      V teh okoliščinah je odbor za pritožbe – glede na to, da je treba celotni vtis, ki ga model naredi na seznanjenega uporabnika, opredeliti tudi glede na to, kako se zadevni izdelek uporablja (zgoraj navedena sodba Komunikacijska naprava, točka 66) – v točki 20 izpodbijane odločbe upravičeno ugotovil, da model SYMBICORT ne glede na nepopoln grafični prikaz, predložen UUNT, dejansko vsebuje trak, ki omogoča, da se ura obesi okoli vratu.

79      Glede na ravnokar navedeno je treba presoditi, da se celotni vtis, ki ga naredi model SYMBICORT, opredeli glede na elemente, ki so našteti v točki 70 zgoraj. Kot je pravilno ugotovil odbor za pritožbe v točki 19 izpodbijane odločbe, namreč model SYMBICORT ravno tako vsebuje trak približno istih dimenzij, na katerega je na istem mestu pritrjena okrogla analogna ura. Podobno je rob ure obdan s koncentričnima obročema, nameščenima okrog roba ure, pri čemer je zunanji obroč prekinjen z režo, obrnjeno v enako smer, v kateri je nameščen gumb za nastavitev časa.

80      Poleg tega je odbor za pritožbe v točki 20 izpodbijane odločbe upravičeno ugotovil, da so razlike med zadevnima modeloma, ki jih je izpostavila tožeča stranka, zanemarljive.

81      Tako, prvič, ni mogoče ugotoviti nobene bistvene razlike v zvezi z relativno dolžino in širino trakov zadevnih modelov.

82      Dalje, to, da je trak modela SYMBICORT prikazan v črni barvi, ni pomembno, ker za izpodbijani model ni bila zahtevana nobena barva. Podobno je, ker je ta model promocijski izdelek, upravičeno domnevati, da bo pri uporabi na njem navedena znamka. Zato prisotnost znamke SYMBICORT pri modelu SYMBICORT ravno tako ne pomeni bistvene razlike.

83      Končno, podrobnosti, kot so namestitev ohišij ur pri obeh modelih in njunih številčnic, niso dovolj izrazite, da bi vplivale na celotni vtis omenjenih modelov. To še zlasti velja glede na to, kar izhaja iz navedenega v točkah od 58 do 64 zgoraj, in sicer, da urna kazalca in pravokotni element na urni številčnici ne spadajo med elemente, ki so varovani z izpodbijanim modelom.

84      Glede na vse navedeno je treba ugotoviti, da izpodbijani model in model SYMBICORT naredita enak celotni vtis na seznanjenega uporabnika. Zato je odbor za pritožbe ravnal pravilno, ko je enako ugotovil v točki 22 izpodbijane odločbe in ko je sklepal, da izpodbijani model nima individualne narave v smislu člena 6 Uredbe št. 6/2002 ter ga je zato treba razglasiti za ničnega.

85      V teh okoliščinah je treba drugi tožbeni razlog zavrniti.

 Tretji tožbeni razlog: zloraba pooblastil v smislu člena 61(2) Uredbe št. 6/2002

 Trditve strank

86      Tožeča stranka trdi, da je odbor za pritožbe zlorabil svoja pooblastila, ker, prvič, njenih trditev in dokaznih predlogov ter zlasti računa ni presojal v pravno zadostni meri, drugič, ker ni upošteval svobode oblikovalca, kar zadeva trak in sponko za pritrditev, in tretjič, ker je izpodbijano odločbo utemeljil na napačni oceni sponke za pritrditev izpodbijanega modela. Tožeča stranka v tem kontekstu meni, da odbor za pritožbe ni izvedel primernega nadzora, temveč se je omejil na ugotovitve, ki niso podprte z utemeljitvami ali s sklicevanjem na dokaze, s čimer je kršil njeno pravico do obrambe. Poleg tega bi bilo mogoče, da ker se je odbor za pritožbe skliceval na to, da je bila sponka za pritrditev prikazana pikčasto, skliceval na neznan model.

87      UUNT izpodbija utemeljenost navedb tožeče stranke.

 Presoja Splošnega sodišča

88      Spomniti je treba, da ima pojem zlorabe pooblastil natančno določen obseg v pravu Unije in da se nanaša na položaj, v katerem upravni organ svoja pooblastila uporablja za drug namen kot za tistega, za katerega so mu bila podeljena. V skladu z ustaljeno sodno prakso v zvezi s tem je pri odločitvi ugotovljena zloraba pooblastil le, če je na podlagi objektivnih, upoštevnih in skladnih dokazov jasno, da je bila sprejeta za doseganje drugih ciljev kot so tisti, ki jih navaja (sodbi Splošnega sodišča z dne 24. aprila 1996 v združenih zadevah Industrias Pesqueras Campos in drugi proti Komisiji, T‑551/93 in od T‑231/94 do T‑234/94, Recueil, str. II‑247, točka 168, in z dne 12. januarja 2000 v zadevi DKV proti UUNT (COMPANYLINE), T‑19/99, Recueil, str. II‑1, točka 33).

89      Vendar v obravnavanem primeru tožeča stranka tega ni ne dokazala ne zatrjevala. Domnevno zlorabo pooblastil, na katero se sklicuje, kvečjemu predstavlja morebitna napaka v presoji, ki lahko pomeni kršitev členov 4, 6 in 7 Uredbe št. 6/2002. Vendar iz presoje prvega in drugega tožbenega razloga izhaja, da so trditve tožeče stranke v zvezi s tem v vsakem primeru neutemeljene.

90      Glede domnevne kršitve pravice tožeče stranke do obrambe iz člena 62 Uredbe št. 6/2002 izhaja, da lahko odločbe UUNT temeljijo le na razlogih ali dokazih, o katerih so se stranke lahko izjavile. V tem primeru se je tožeča stranka v postopku pred UUNT izjavila glede dokazne vrednosti računa, glede svobode oblikovalca, glede nepopolnosti prikaza modela SYMBICORT in glede pomena sponke za pritrditev pri celotnem vtisu, ki ga naredi ura, pritrjena na trak. To, da sponka za pritrditev ne spada med elemente, ki so varovani z izpodbijanim modelom, je bilo izrecno navedeno v točki 21 odločbe oddelka za izbris, tako da bi tožeča stranka na to lahko podala pripombe v okviru pritožbenega postopka. Zato je treba navedbo, ki se nanaša na kršitev pravice tožeče stranke do obrambe, prav tako zavrniti.

91      Kolikor lahko argumenti, predstavljeni v okviru tretjega tožbenega razloga, še vedno štejejo, kot da se nanašajo na kršitev obveznosti obrazložitve iz člena 62 Uredbe št. 6/2002 ali dolžnosti proučitve tožbenih razlogov in zahtev strank iz člena 63(1) te uredbe, je treba ugotoviti, da so v izpodbijani odločbi dosledno in dovolj natančno navedeni razlogi, iz katerih je odbor za pritožbe menil, po eni strani, da so bili dokazi, ki se nanašajo na model SYMBICORT, in sicer zlasti račun, verodostojni in prepričljivi (točke 7 in od 15 do 17 izpodbijane odločbe), in po drugi strani, da je izpodbijani model ob upoštevanju svobode oblikovalca pri seznanjenih uporabnikih naredil enak celotni vtis kot model SYMBICORT (točke od 18 do 22 izpodbijane odločbe). Tako izpodbijana odločba v zvezi s tem ni nezakonita.

92      Glede na vse navedeno je treba tretji tožbeni razlog zavrniti.

93      Ker nobeden od tožbenih razlogov, ki jih je predložila tožeča stranka, ni utemeljen, kar zadeva dokazovanje razkritja modela SYMBICORT in primerjave med njim in izpodbijanim modelom, ju glede modelov C in F v skladu z navedenim v točkah od 12 do 15 zgoraj ni več treba presojati. V teh okoliščinah je namreč primerjava med izpodbijanim modelom in modelom SYMBICORT, ki jo je opravil odbor za pritožbe, zadostna podlaga za izpodbijano odločbo.

94      Zato je treba tožbo zavrniti v celoti.

 Stroški

95      V skladu s členom 87(2) Poslovnika Splošnega sodišča se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Tožeča stranka ni uspela, zato se ji v skladu s predlogi UUNT naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat)

razsodilo:

1.      Tožba se zavrne.

2.      Družbi Sphere Time se naloži plačilo stroškov.

Pelikánová

Jürimäe

Van der Woude

Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 14. junija 2011.

Podpisi


*Jezik postopka: angleščina.