Zadeva T‑769/16
Maxime Picard
proti
Evropski komisiji
Sodba Splošnega sodišča (prvi razširjeni senat) z dne 24. marca 2021
„Javni uslužbenci – Pogodbeni uslužbenci – Reforma kadrovskih predpisov iz leta 2014 – Prehodni ukrepi v zvezi z nekaterimi pravili za izračun pokojnine – Sprememba ureditve po podpisu nove pogodbe pogodbenega uslužbenca – Pojem biti ,zaposlen‘“
Uradniki – Pokojnine – Pravila za izračun pokojninskih pravic – Prehodne določbe Uredbe št. 1023/2013 – Uporaba po analogiji za uslužbence, ki so bili zaposleni 31. decembra 2013 – Pojem biti zaposlen – Podpis nove pogodbe pogodbenega uslužbenca po tem datumu, s katerim pride do bistvene spremembe njegovih nalog – Izključitev
(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga XIII, člena 21 in 22, kakor so bili spremenjeni z Uredbo št. 1023/2013; Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, Priloga, člena 1(1) in 3a; Uredba Sveta št. 723/2004, uvodna izjava 36)
(Glej točke od 65 do 83, 90 in 93.)
Povzetek
Tožeča stranka, Maxime Picard, je pogodbeni uslužbenec pri Uradu Komisije za vodenje in plačevanje posameznih pravic (PMO) od leta 2008. Prvotno je bila zaposlena kot pogodbeni uslužbenec prve funkcionalne skupine na podlagi pogodbe, ki je bila podpisana leta 2008 (v nadaljevanju: pogodba iz leta 2008) ter trikrat podaljšana za določen čas in nato leta 2011 za nedoločen čas.
Tožeča stranka je 16. maja 2014 podpisala novo pogodbo pogodbenega uslužbenca za nedoločen čas z razvrstitvijo v drugo funkcionalno skupino, potem ko je dokazala, da je opravljala naloge iz zadnjenavedene funkcionalne skupine. Ta pogodba je začela veljati 1. junija 2014 (v nadaljevanju: pogodba iz leta 2014).
Medtem je bila z reformo Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, do katere je prišlo leta 2014,(1) na eni strani določena nova letna odmerna stopnja pokojninskih pravic v višini 1,8 %, ki je manj ugodna od prejšnje stopnje 1,9 %, in na drugi strani določena upokojitvena starost 66 let, drugače kot prej določenih 63 let.(2) Vendar v skladu s prehodno ureditvijo, določeno s to reformo, uradniki, „ki so se zaposlili v času od 1. maja 2004 do 31. decembra 2013“ še naprej pridobivajo pokojninske pravice po letni odmerni stopnji 1,9 %.(3) Poleg tega „[u]radniki, ki so na dan 1. maja 2014 stari 35 let […] in so se zaposlili pred 1. januarjem 2014, postanejo upravičeni do starostne pokojnine v starosti […] 64 let in 8 mesecev“.(4) Te prehodne določbe se po analogiji uporabljajo za druge uslužbence, ki so bili zaposleni 31. decembra 2013.(5)
Ker je tožeča stranka novo pogodbo podpisala po začetku veljavnosti reforme Kadrovskih predpisov, je upravitelja iz sektorja „Pokojnine“ urada PMO zaprosila za pojasnila glede posledic te reforme za njen položaj. Upravitelj je z odgovorom potrdil, da tožeča stranka zaradi spremembe pogodbe od 1. junija 2014 ni upravičena do uporabe prehodnih določb v zvezi z odmerno stopnjo pokojninskih pravic in upokojitveno starostjo.
Ker je bila pritožba, ki jo je tožeča stranka vložila zoper ta odgovor, zavrnjena, je tožeča stranka pri Splošnem sodišču vložila tožbo za razglasitev ničnosti odgovora upravitelja in odločbe o zavrnitvi njene pritožbe. Tožeča stranka je v utemeljitev tožbe navedla, da bi morala uprava za uporabo zadevnih prehodnih določb kot datum zaposlitve upoštevati 1. julij 2008, to je datum, ko je bila prvotno zaposlena kot pogodbeni uslužbenec prve funkcionalne skupine, in ne datum začetka veljavnosti nove pogodbe iz leta 2014.
Vendar je prvi razširjeni senat Splošnega sodišča to tožbo zavrnil. Sodišče za uslužbence se je v sodbi izreklo o uporabi prehodnih določb v zvezi z odmerno stopnjo pokojninskih pravic in upokojitveno starostjo, ki sta bili uvedeni z reformo Kadrovskih predpisov, za pogodbene uslužbence, ki so po navedeni reformi podpisali novo pogodbo.(6)
Presoja Splošnega sodišča
Splošno sodišče je na prvem mestu obravnavalo razlago člena 1(1) Priloge k Pogojem za zaposlitev drugih uslužbencev, v skladu s katerim se prehodne določbe v zvezi z odmerno stopnjo pokojninskih pravic in upokojitveno starostjo, ki so bile z reformo Kadrovskih predpisov uvedene za uradnike, „smiselno uporabljajo za druge uslužbence, zaposlene na dan 31. decembra 2013“.(7) Splošno sodišče je najprej opozorilo, da se prehodne določbe razlagajo ozko in da je treba pri njihovi uporabi po analogiji za druge uslužbence upoštevati posebnosti uradnikov in uslužbencev. Pri tem se ti kategoriji osebja razlikujeta zlasti glede narave nalog, ki se opravljajo, ter pravnega razmerja med uradnikom ali uslužbencem in upravo Unije. Natančneje, uradnik začne delati in ostane na delu v upravi Unije na podlagi razmerja, ki temelji na Kadrovskih predpisih, medtem ko pogodbeni uslužbenec začne delati in ostane na delu na podlagi pogodbenega razmerja.(8) Zato morajo biti drugi uslužbenci, da bi bili upravičeni do uporabe prehodnih pravil, „zaposleni na dan 31. decembra 2013“, kar pomeni, da morajo na ta dan imeti pogodbo z upravo Unije.
Splošno sodišče je na drugem mestu pojasnilo pojem biti „zaposlen na dan 31. decembra 2013“. Po presoji Splošnega sodišča je obstoj tega položaja mogoče ugotoviti le, kadar uslužbenec ne podpiše nove pogodbe, ki pomeni začetek novega delovnega razmerja z upravo Unije, to je, če navedena pogodba ne določa bistvene spremembe njegovih nalog, ki bi lahko posegla v funkcionalno kontinuiteto navedenega delovnega razmerja. Iz tega izhaja, da se prehodne določbe po analogiji uporabljajo za druge uslužbence, ki so bili zaposleni 31. decembra 2013 in ki po tem dnevu ostanejo zaposleni na podlagi pogodbe, ki ne povzroči prekinitve delovnega razmerja. S to razlago se upošteva pravna veljavnost podpisa nove pogodbe in hkrati ohranjajo pridobljene pravice in legitimna pričakovanja osebja.
V obravnavani zadevi je Splošno sodišče ugotovilo, da je bilo tožeči stranki z novo pogodbo, ki jo je podpisala, omogočeno, da je prišla v višjo funkcionalno skupino, s čimer je bilo poseženo v funkcionalno kontinuiteto delovnega razmerja, v katerem je bila z upravo Unije na podlagi pogodbe iz leta 2008. Zato sta bila, čeprav je bila tožeča stranka 31. decembra 2013 zaposlena na podlagi prvotne pogodbe iz leta 2008, z novo pogodbo iz leta 2014 povzročena prekinitev tega delovnega razmerja in začetek novega delovnega razmerja, tako da tožeča stranka ne more biti upravičena do uporabe prehodnih določb v zvezi z odmerno stopnjo pokojninskih pravic in upokojitveno starostjo.