Začasna izdaja
SKLEPNI PREDLOGI GENERALNE PRAVOBRANILKE
TAMARE ĆAPETA,
predstavljeni 30. maja 2024(1)
Zadeva C‑23/23
Evropska komisija
proti
Republiki Malti
„Neizpolnitev obveznosti države – Direktiva 2009/147/ES – Ohranjanje prosto živečih ptic – Ujetje prosto živečih osebkov – Ureditev odstopanja, ki omogoča ujetje ščinkavcev – Člen 9(1)(b) – Odstopanje za raziskovalne namene – Zahteve – Natančna in ustrezna obrazložitev – Neobstoj druge zadovoljive možnosti“
I. Uvod
1. Sokol ni edina ptica, po kateri je znana Malta.(2) Že stoletja je tam prisotna tradicija ujetja prosto živečih ščinkavcev, ki se selijo čez njeno ozemlje, s pastmi.(3)
2. V Evropski uniji so prosto živeči ščinkavci zaščiteni z Direktivo o pticah.(4) Republika Malta se je med pristopnimi pogajanji strinjala, v duhu legendarnega stavka Sama Spadea iz romana Malteški sokol: „Ne menim se za cel kup sitnosti“ (slovenski prevod Antona Mejača), da bo do leta 2008 prilagodila svoje običaje zahtevam Direktive o pticah.(5)
3. Malta je leta 2009 zato prepovedala ujetje ščinkavcev s pastmi. Leta 2014 pa se je odločila uporabiti odstopanje iz člena 9(1)(c) Direktive o pticah, da bi dovolila ujetje sedmih vrst prosto živečih ščinkavcev s pastmi kot rekreativno dejavnost.(6)
4. Sodišče je v sodbi z dne 21. junija 2018, Komisija/Malta,(7) ugotovilo, da ta rekreativna ureditev ne izpolnjuje pogojev za to odstopanje. Za to tožbo je zlasti pomembno, da je Sodišče menilo, da zaradi nepoznavanja izvora referenčnih populacij ptic, ki se selijo čez Malto, ni mogoče izpolniti merila „majhnega števila“, ki je določeno v odstopanju za rekreativne namene iz Direktive o pticah (v nadaljevanju: vrzel v znanju).(8)
5. Po tej sodbi je Malta ureditev odstopanja za rekreativne namene odpravila.
6. Oktobra 2020 je Malta sprejela projekt o ščinkavcih „Finches Project“.(9) V njem je določeno ujetje istih sedmih vrst prosto živečih ščinkavcev, kot so bile določene v zakonodaji, ki je dovolila rekreativno ujetje s pastmi, le da je ujetje s pastmi, ki je določeno v projektu „Finches Project“, predvideno kot del zatrjevanega raziskovalnega projekta. Nova zakonodaja, s katero je vzpostavljen okvir za projekt „Finches Project“, temelji na drugem odstopanju iz Direktive o pticah, na katero se je v skladu s členom 9(1)(b) te direktive mogoče sklicevati zaradi „raziskovanja“.
7. Evropska komisija meni, da je projekt „Finches Project“ zgolj „krinka“, ki omogoča nadaljevanje istih rekreativnih dejavnosti ujetja ščinkavcev s pastmi, za katere je Sodišče v sodbi Komisija/Malta ugotovilo, da so v nasprotju z Direktivo o pticah. Komisija je zato sprožila postopek za ugotavljanje kršitev na podlagi člena 258 PDEU, ki je privedel do te tožbe.(10)
II. Pravni okvir
A. Pravo Unije
8. Direktiva o pticah je skupaj z Direktivo o habitatih(11)instrument Unije, katerega cilj je ohranjanje biotske raznovrstnosti(12).
9. Kot je razvidno iz uvodnih izjav 3 in 5 Direktive o pticah, ohranjanje raznolikosti vrst ptic ni le okoljski cilj, ampak se razume tudi kot element, ki je nujen za dosego ciljev Unije glede trajnostnega razvoja in izboljšanja življenjskih razmer.
10. Ne glede na nekatere razlike v ureditvi, ki se uporablja za vrste ptic, naštete v prilogah od I do III k Direktivi o pticah, je v členu 1(1) te direktive jasno določeno, da je njen cilj ohranjanje „vseh prostoživečih vrst ptic, naravno prisotnih na evropskem ozemlju držav članic, kjer se uporablja Pogodba“.(13) Za to Direktiva o pticah ureja „varovanje, upravljanje in nadzor nad temi vrstami in določa pravila njihovega izkoriščanja“.
11. Člen 5 Direktive o pticah med drugim prepoveduje namerno ubitje ali ujetje ptic na kakršen koli način in namerno vznemirjanje ptic.
12. Člen 8(1) Direktive o pticah poleg tega določa:
„Države članice za lov na ptice ter njihovo ujetje ali ubitje po tej direktivi prepovejo uporabo vseh sredstev, naprav ali načinov, zlasti tistih iz točke (a) Priloge IV, ki se uporabljajo za množično neselektivno ujetje ali ubitje ptic ali ki bi lahko povzročili lokalno izginotje vrste.“
13. V četrti alinei točke (a) Priloge IV so med prepovedanimi sredstvi in metodami ulova navedene mreže in pasti, iz sodbe Komisija/Malta pa izhaja, da mreže „clap-nets“, katerih uporaba je predvidena v okviru projekta „Finches Project“, spadajo pod to določbo.(14)
14. Čeprav Direktiva o pticah načeloma prepoveduje ujetje ptic s pastmi, je Sodišče menilo, da je lahko lov ali ujetje prosto živečih ptic, ki se izvaja kot prostočasna dejavnost, pod določenimi pogoji „sprejemljiva oblika uporabe“, ki je dovoljena s to direktivo.(15) To je očitno v skladu s členom 2 navedene direktive, ki državam članicam dovoljuje, da pri oblikovanju ukrepov, potrebnih za ohranjanje ptic, upoštevajo gospodarske in rekreacijske zahteve.
15. Kot pa je potrdilo tudi Sodišče,(16)ohranitev tradicionalnih dejavnosti ne pomeni samostojnega odstopanja od sistema varstva, vzpostavljenega z Direktivo o pticah. Nasprotno, morebitno odstopanje se lahko dovoli le, če je tako določeno v sami Direktivi o pticah in pod pogoji iz te direktive.
16. Člen 9(1) Direktive o pticah v zvezi s tem določa:
„Države članice lahko odstopajo od določb členov 5 do 8, kadar ni na voljo druge zadovoljive rešitve, zaradi:
[…]
(b) raziskovanja in izobraževanja ter za doseljevanje, ponovno naseljevanje in gojitev, potrebno za te namene;
(c) dopustitve ujetja, posedovanja ali druge sprejemljive oblike uporabe določenih ptic v majhnem številu pod strogo nadzorovanimi pogoji in na selektivni podlagi.“
B. Malteško pravo
17. Republika Malta je projekt „Finches Project“ vzpostavila leta 2020. Upoštevna zakonodaja je bila sprejeta na podlagi pravil o prosto živečih pticah,(17) ki je zakonodajni akt, s katerim je bila Direktiva o pticah prenesena v malteško pravo.
18. S pravilom 9 pravil o prosto živečih pticah je bil prenesen člen 9 Direktive o pticah ter določeni pogoji za obravnavanje odstopanj in poseben postopek odločanja, ki vključuje malteški ornitološki odbor, katerega vlogo ureja pravilo 10 pravil o prosto živečih pticah.
19. Projekt „Finches Project“ je bil vzpostavljen z okvirnimi pravili za leto 2020(18) in se je tega leta izvajal na podlagi izjave za leto 2020.(19) Leta 2021 je bil osnovni okvir spremenjen z okvirnimi pravili za leto 2021,(20) ki so se tega leta izvajala na podlagi izjave za leto 2021,(21) leto pozneje pa na podlagi izjave za leto 2022.(22)
20. Z zadevnimi pravili se „vzpostavlja okvir, s katerim se pod strogo nadzorovanimi pogoji in selektivno omogoča odstopanje za raziskovalne namene za določitev referenčne populacije [sedmih vrst ščinkavcev] na Malti na podlagi člena 9(1)(b) [Direktive o pticah] […]“.(23) V pravilu 1(2) okvirnih pravil za leto 2020 je bilo dalje pojasnjeno, da je projekt „posebej namenjen zbiranju zadostnih znanstvenih informacij, da bi Malta lahko uvedla ureditev odstopanja v smislu člena 9(1)(c) Direktive o pticah, ki je v skladu z merilom ,majhnega števila‘, kot ga je razložilo Sodišče v sodbi [Komisija/Malta].“
21. V okviru projekta „Finches Project“ bi se ti podatki zbirali z ujetjem ptic, ki pripadajo sedmim vrstam ščinkavcev, zajetih v projekt, z mrežami „clap-nets“, katerih mrežno oko meri najmanj 18 mm krat 18 mm. Cilj načrta študije je doseči nasičenost s podatki, ko vzorec doseže velikost od 60 do 70 najdb obročkanih ptic za vsako od sedmih vrst ščinkavcev.
22. Ujetje morajo izvajati osebe s posebnim dovoljenjem, imenovane zbiralci podatkov. To posebno dovoljenje se lahko izda osebi, ki ima splošno dovoljenje za ujetje prosto živečih osebkov, predloži načrt območja, s katerega so razvidne njene odobrene mreže „clap-nets“, in se udeleži obveznega tečaja o ciljih raziskave.
23. Zbiralec podatkov ob ujetju ptice preveri, ali je obročkana, in, če je tako, vnese podatke z obročka v obrazec za najdbo (to se imenuje „nadzor“). Obrazec je treba vrniti malteški enoti za urejanje področja prosto živečih ptic (v nadaljevanju: WBRU). Od sprejetja okvirnih pravil za leto 2021 je določeno, da je treba o vseh osebkih, ki jih ujame zbiralec podatkov, nemudoma obvestiti regulativni organ (ki je bila že v tem upoštevnem času WBRU), med drugim tudi o osebkih, ki niso opremljeni z obročkom. Zbiralec podatkov mora ptico po „nadzoru“ nemudoma izpustiti nazaj v naravo.
24. Upoštevni regulativni okvir je določal tudi možnost, da pri projektu sodelujejo osebe s posebnim dovoljenjem za obročkanje, katerih naloga bi bila opremiti ujete ptice z obročkom z ustreznimi podatki. Vendar sta organizaciji, ki sta na Malti dejavni na področju obročkanja ptic, EURING in BirdLife Malta, sodelovanje v projektu „Finches Project“ zavrnili zaradi etičnih pomislekov(24) in obročkovalce ptic pozvali, naj ne sodelujejo v njem. Ker obročkovalci ptic iz nacionalne obročkovalske sheme ne sodelujejo v projektu, kot je bilo pojasnjeno na obravnavi, je Malta pred vsako raziskovalno sezono objavila vseevropski razpis za obročkovalce ptic. Vendar se ni prijavil noben obročkovalec. Zato je projekt „Finches Project“ zajemal izključno ujetje in nadzor ptic, ki so bile že opremljene z obročkom.
25. Opisani projekt „Finches Project“ se je izvajal med letoma 2020 in 2022. Vsako leto so se med 20. oktobrom in 20. decembrom z izvedbenimi izjavami odprla raziskovalna obdobja, med katerimi je bilo dovoljeno loviti ptice s pastmi.
III. Predhodni postopek
26. Komisija je 3. decembra 2020 Malti poslala uradni opomin. Menila je, da projekt „Finches Project“ ni v skladu s členom 5 in členom 8(1) Direktive o pticah ter da ni utemeljen z odstopanjem iz člena 9(1)(b) te direktive. Komisija je menila, da Malta ni dokazala, da je projekt „Finches Project“ dejansko namenjen raziskovanju, da v malteški zakonodaji ni obrazloženo, ali obstaja druga zadovoljiva rešitev, in da Malta ni dokazala, da ne obstaja druga zadovoljiva rešitev.
27. Malta je v odgovoru z dne 3. februarja 2021 trdila, da je projekt „Finches Project“ utemeljen s členom 9(1)(b) Direktive o pticah. Trdila je, da nova ureditev odstopanja služi raziskovalnim namenom. Cilj teh raziskav naj bi bila zlasti zapolnitev vrzeli v znanju, ki jo je Sodišče ugotovilo v sodbi Komisija/Malta.
28. Komisija je 9. junija 2021 izdala obrazloženo mnenje, v katerem je navedla enake očitke kot v uradnem opominu. Ker je Malta že navedla, da bo jeseni 2021 odprla še eno dobo ujetja s pastmi, je bil v obrazloženem mnenju določen kratek rok za odgovor, in sicer mesec dni. Zahteva Malte za podaljšanje tega roka je bila zavrnjena.
29. Malta je na to obrazloženo mnenje odgovorila 15. julija 2021, pri čemer je vztrajala pri stališču, da je zadevna shema v skladu s pravom Unije.
30. Po razpravah in sestankih služb Komisije in malteških organov je malteški minister za okolje 14. oktobra 2021 razveljavil okvirna pravila za leto 2020 „brez poseganja v veljavnost vseh dejanj, storjenih ali opuščenih na njihovi podlagi“.
31. Navedeni minister je 19. oktobra 2021 nadaljeval projekt „Finches Project“s sprejetjem okvirnih pravil za leto 2021.(25)
32. Komisija meni, da okvirna pravila za leto 2020 in okvirna pravila za leto 2021 ter izjave, s katerimi so bila odprta raziskovalna obdobja v letih 2020, 2021 in 2022, pomenijo istovrstno ravnanje, in jih zato obravnava skupaj kot en ukrep.
IV. Postopek pred Sodiščem
33. Komisija s tožbo, vloženo 20. januarja 2023, Sodišču predlaga, naj ugotovi, da Malta s tem, da je sprejela projekt „Finches Project“ in tako dovolila ujetje sedmih zadevnih vrst prosto živečih ščinkavcev, ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi člena 5 in člena 8(1) Direktive o pticah v povezavi s členom 9(1) te direktive.
34. Malta v odgovoru na tožbo, vloženem 21. aprila 2023, Sodišču predlaga, naj to tožbo zavrže kot nedopustno ali, podredno, zavrne kot neutemeljeno.
35. Komisija in Malta sta 19. junija 2023 oziroma 24. julija 2023 vložili tudi repliko oziroma dupliko.
36. Obravnava, na kateri sta Komisija in Malta ustno predstavili stališča, je potekala 7. marca 2024.
V. Analiza
37. Preden se posvetim vsebini te zadeve, bom preučila njeno dopustnost.
A. Dopustnost
38. Malta trdi, da ta tožba ni dopustna, ker temelji na obrazloženem mnenju, ki mu je takoj sledila bistvena sprememba nacionalnega pravnega okvira, ki se v tožbi enači in zamenjuje s prejšnjim okvirom. Zato naj bi bil obseg te tožbe nejasen in naj bi kršil pravico Malte do obrambe.
39. Komisija odgovarja, da se je obrazloženo mnenje z dne 9. junija 2021 nanašalo na malteški projekt „Finches Project“, ki je bil takrat sestavljen iz okvirnih pravil za leto 2020 in izjave za leto 2020. V tožbi naj bi bil izpodbijan isti projekt, ki se je takrat nadaljeval z okvirnimi pravili za leto 2021 in izjavama za leti 2021 in 2022. Komisija meni, da so zadnjenavedeni ukrepi „istovrstno“ ravnanje.(26)
40. Komisija trdi, da so bile v ureditvi, ki je obstajala, ko je Komisija vložila to tožbo, ohranjeni ključne značilnosti prvotnega projekta „Finches Project“, ki v skladu z obrazloženim mnenjem ni bil skladen s členom 9(1)(b) Direktive o pticah. Te ključne značilnosti so naslednje: projekt ima isti zatrjevani raziskovalni namen zbirati informacije,(27) ki se nanašajo na istih sedem vrst ščinkavcev;(28) v projektu so določeni isti pogoji za izdajo dovoljenj, med drugim tudi to, da se dovoljenja ne izdajo strokovnim znanstvenikom, temveč vsem osebam s splošnim dovoljenjem za ujetje prosto živečih osebkov, ki imajo v lasti par mrež „clap-net“ iste vrste in so se udeležili istega tečaja;(29) področje uporabe ureditve odstopanja pa zajema isto časovno obdobje 64 dni jeseni.(30)
41. Komisija v nasprotju s trditvami Malte, da so bili z okvirnimi pravili za leto 2021 odpravljeni ugovori, ki jih je Komisija navedla med postopkom za ugotavljanje kršitev, meni, da so novosti, uvedene z okvirnimi pravili za leto 2021 in izvedbenimi izjavami, neznatne. Uvedba regulativnega organa, pristojnega za raziskave, naj ne bi imela bistvenega učinka, saj to nalogo opravlja WBRU,(31) ki je to nalogo opravljala že na podlagi prejšnjih okvirnih pravil. V skladu z okvirnimi pravili za leto 2021 naj bi bila dovoljenja podeljena na podlagi zahtevkov, ki so bili predloženi v skladu s predhodnimi okvirnimi pravili za leto 2020; izjave (za leta 2020, 2021 in 2022) pa so skoraj identične.
42. Menim, da je treba ugovor nedopustnosti, ki ga je podala Malta, zavrniti.
43. V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča je namreč predmet tožbe, vložene na podlagi člena 258 PDEU, omejen na predmet, opredeljen v predhodnem postopku, ki ga določa ta člen, obrazloženo mnenje Komisije in tožba, vložena pri Sodišču, pa morata zato temeljiti na istih očitkih.(32)
44. Sodišče hkrati priznava, da taka zahteva vendarle ne more iti tako daleč, da bi se zahtevalo, da bi morale biti nacionalne določbe, navedene v obrazloženem mnenju in v tožbi, zmeraj povsem enake. Če je med predhodno fazo in sodno fazo postopka prišlo do zakonodajne spremembe, zadostuje, da je bil sistem, vzpostavljen z zakonodajo, izpodbijano v predhodnem postopku, v bistvu ohranjen z novimi ukrepi, ki jih je država članica sprejela po obrazloženem mnenju, čeprav se nova zakonodaja v predhodnem postopku ni formalno izpodbijala.(33)
45. Strinjam se namreč, da bi navedeni mehanizem izvrševanja izgubil svojo učinkovitost, če bi države članice z vsako nebistveno spremembo obravnavane zakonodaje lahko povzročile, da bi bilo treba postopek za ugotavljanje kršitev začeti znova od začetka. Zgolj sprememba zakonodaje zato ne more biti samodejni razlog za nedopustnost tožbe, vložene pri Sodišču. Kljub temu pa, kot je navedla Malta, to ne bi smelo privesti do tega, da se toženi državi odvzame možnost učinkovite obrambe.
46. V zvezi s tem se strinjam s Komisijo, da nova različica nacionalne zakonodaje, s katero se je oblikoval projekt „Finches Project“, ni prinesla bistvene spremembe elementov, ki jih je opredelila Komisija.(34)
47. Poleg tega so bile trditve Komisije, zakaj projekt „Finches Project“ ne izpolnjuje zahtev iz člena 9(1)(b) Uredbe o pticah, Malti razumljive. Ta država članica je imela možnost razložiti, ali in kako se z novo zakonodajo drugače obravnavajo pomanjkljivosti, ki jih zatrjuje Komisija, in Sodišču pojasniti, zakaj meni, da ta zakonodaja izpolnjuje pogoje iz člena 9(1)(b) Direktive o pticah. Pravice Malte do obrambe so bile torej spoštovane.
48. Zato je ta tožba po mojem mnenju dopustna.
B. Vsebinska presoja
49. V obravnavani zadevi Komisija trdi, da Malta ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi členov 5 in 8(1) Direktive o pticah, in da kršitev teh določb ne more temeljiti na odstopanju za raziskovalne namene iz člena 9(1)(b) Direktive o pticah.
50. Malta je svojo zakonodajo že na samem začetku in dobesedno utemeljila na členu 9(1)(b) Direktive o pticah. Odločitve Malte, da se opre na odstopanje, ni mogoče razumeti drugače, kot da ta država priznava, da bi bila dejavnost, ki jo določa s svojo zakonodajo, v nasprotju z Direktivo o pticah, če ne bi spadala na področje uporabe odstopanja.
51. Bistveno vprašanje v tej zadevi je torej, ali je Malta izpolnila pogoje, ki se zahtevajo za odstopanje za raziskovalne namene iz Direktive o pticah.(35)
52. Komisija v zvezi s tem navaja tri bistvene trditve. Trdi, prvič, da Malta ni dokazala, da je projekt „Finches Project“ resnično sledi raziskovalnim namenom; drugič, da Malta ni navedla razlogov za neobstoj druge zadovoljive rešitve, in tretjič, da ni dokazala, da ni druge zadovoljive rešitve.
53. Najpomembnejše in novo vprašanje, ki se postavlja v tej zadevi, se nanaša na prvo trditev: ali je malteški projekt v zvezi s ščinkavci pravi raziskovalni projekt ali pa je le krinka, kot trdi Komisija, za nadaljevanje dejavnosti, ki so v nasprotju z Direktivo o pticah? Najprej bom obravnavala to vprašanje (razdelek 1). Moj sklep je, da ima zadevni raziskovalni projekt pomanjkljivosti tako pri zasnovi kot pri izvajanju, zaradi katerih bi Sodišče moralo ugotoviti, da dejansko ni pravi raziskovalni projekt. Zato se mi zdita druga in tretja trditev Komisije zgolj podredni. Obravnavala ju bom skupaj v razdelku 2.
1. Neobstoj dokaza raziskovalnega namena projekta „Finches Project“
54. Kako lahko Sodišče odloči, ali je projekt, ki ga zakonodajalec države članice predstavi kot raziskovalni projekt, dejansko sprejet za raziskovalne namene ali pa se država članica na odstopanje za raziskovalne namene sklicuje samo zato, da bi omogočila sicer nezakonite dejavnosti?
55. Logičen odgovor bi bil, da bi moralo Sodišče ugotoviti, da je projekt sprejet za raziskovalne namene, če izpolnjuje vse pogoje iz Direktive o pticah za sklicevanje na to odstopanje.
56. Ta naloga pa je težja, kot se zdi. Čeprav Direktiva o pticah dopušča odstopanje od tega, kar bi sicer veljalo za prepovedano ujetje in vznemirjanje prosto živečih ptic, za raziskovalne namene, pa v njej ni navedeno, kaj pomeni besedilo „zaradi raziskovanja“ iz člena 9(1)(b) te direktive.
57. Prav tako ni nobene razlage v sorodni direktivi, Direktivi o habitatih, ki vsebuje skoraj enako formulirano odstopanje za raziskovalne namene, ki omogoča odstopanje od varstva, ki ga ta akt določa za namen ohranjanja živali in rastlin, ki so z njo zajete.(36)
58. Pri določanju pomena pojma „raziskovanje“ se je treba zgledovati po Bernski konvenciji o varstvu prosto živečega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov, katere pogodbenica je Evropska unija.(37) V členu 9 te konvencije so določena podobno formulirana odstopanja za raziskovalne namene kot v Direktivi o pticah in Direktivi o habitatih. Kar zadeva pomen takih odstopanj, je stalni odbor Bernske konvencije menil, da je „raziskovanje intelektualna dejavnost, katere cilj je metodično, sistematično in preverljivo pridobivanje novih znanstvenih dognanj.“(38)
59. Na podlagi takšnega opisa je mogoče priti do sklepov o nekaterih elementih pojma „raziskovanje“, tako vsebinskih kot postopkovnih. Vsebinska razsežnost raziskovalnega projekta je njegov cilj; odgovarja na vprašanje, katero znanje naj bi se s projektom razširilo, in pojasnjuje, zakaj je treba to vprašanje sploh postaviti. Postopkovna razsežnost se nanaša na znanstvene metode, ki se uporabljajo; to je, kako bo dosežen želeni rezultat.
60. Predlagam torej, da Sodišče v obravnavani zadeve določi, da mora imeti raziskovalni projekt cilj, izražen v raziskovalnem vprašanju, in da mora biti zasnovan tako, da omogoča odgovor na to vprašanje, ne da bi mu bilo treba pojem „raziskovanje“ podrobneje opredeliti. Navedeni elementi pojma raziskovanja, za katerega se obe stranki strinjata, da pomeni „znanstveno raziskovanje“, niso bili sporni.(39)
61. Meddržavno sodišče (ICJ) je, ko se je v zadevi, ki se je nanašala na japonski projekt kitolova na Antarktiki,(40) soočalo s podobnim vprašanjem kot Sodišče v tej zadevi, prav tako menilo, da ni treba, da zagotovi celovito opredelitev pojma „raziskovanje“. To sodišče pa je vseeno pojasnilo, da „objektivni preizkus, ali je program namenjen znanstvenemu raziskovanju, ni odvisen od namenov posameznih vladnih uradnikov, temveč od tega, ali sta zasnova in izvajanje programa razumna z vidika doseganja navedenih ciljev raziskovanja“.(41)
62. Predlagam, da Sodišče uporabi podobno metodo in oceni, ali sta zasnova in izvajanje projekta „Finches Project“ razumna z vidika navedenih raziskovalnih ciljev tega projekta.
63. Komisija je izrazila pomisleke tako glede navedenih raziskovalnih ciljev projekta „Finches Project“ kot glede njegove zasnove in izvajanja. Obravnavala jih bom zaporedoma.
a) Raziskovalno vprašanje in cilj raziskovanja
64. Raziskovalno vprašanje projekta „Finches Project“ se glasi: „Od kod prihajajo ščinkavci, ki se selijo čez Malto med poparitveno (jesensko) selitvijo?“(42)
65. Komisija trdi, da cilj tega raziskovalnega vprašanja ni cilj ohranjanja. Nasprotno, Malta naj bi odgovor na to vprašanje poskušala najti zgolj zato, da bi (ponovno) uvedla odstopanje za rekreativne namene.
66. Komisija meni, da se je na odstopanje iz člena 9(1)(b) Direktive o pticah mogoče sklicevati le za raziskovanje, ki ima cilj ohranjanja.
67. Malta je potrdila, da je bila potreba po odgovoru na raziskovalno vprašanje projekta „Finches Project“ dejansko prepoznana po tem, ko je Sodišče v sodbi Komisija/Malta opozorilo na vrzel v znanju. Vendar trdi, da bi zapolnitev te vrzeli v znanju, ki Malti preprečuje uvedbo odstopanja za rekreativne namene, lahko bila cilj raziskovalnega projekta iz člena 9(1)(b) Direktive o pticah.
68. Poleg tega Malta pojasnjuje, da ima projekt „Finches Project“ tudi širši cilj, to je cilj ohranjanja. Trdi, da lahko vedenje, od kod prihajajo ščinkavci, ki letijo čez Malto, tej državi pomaga pri oblikovanju njene politike ohranjanja. Natančneje, podatki, pridobljeni v okviru projekta „Finches Project“, naj bi omogočili opredelitev upoštevnih selitvenih poti ter tako pomagali usmerjati prizadevanja za ohranjanje habitatov in pripraviti načrt rabe zemljišč, s katerim bi zavarovali postajališča in glavne poti.
69. Menim, da ni mogoče sprejeti stališča Komisije, da mora biti cilj raziskovalnega projekta v skladu s členom 9(1)(b) Direktive o pticah izključno cilj ohranjanja. Raziskovanje, ki zahteva odstopanje od varstva ptic, lahko služi kateremu koli legitimnemu raziskovalnemu interesu. Dokler se rekreativno ujetje ptic s pastmi obravnava kot dovoljena sprejemljiva uporaba odstopanja za rekreativne namene, vendar le če se ujame le majhno število ptic, zbiranju podatkov za uvedbo takšnega odstopanja v tem pogledu ni mogoče nasprotovati na podlagi tega, da ima nelegitimen cilj.
70. Raziskovanje za doseganje ciljev ohranjanja spodbuja druga določba Direktive o pticah. Člen 10 te direktive določa, da „[d]ržave članice vzpodbujajo raziskovanje in vse dejavnosti, ki so podlaga za varovanje, upravljanje in uporabo populacij vseh vrst ptic iz člena 1“. Ta trditev je v prid mojemu stališču, da je treba člen 9(1)(b) Direktive o pticah razlagati tako, da dovoljuje tudi raziskovanje za legitimne namene, ki niso ohranjanje.
71. Hkrati menim, da raziskovanje na podlagi določbe o odstopanju, tudi če cilj tega raziskovanja ni nujno izboljšanje metod ohranjanja, ne sme preprečiti ali ovirati ciljev ohranjanja, ki so ohranjanje dobrega stanja ohranjenosti vrste.
72. Če se vrnem k okoliščinam te zadeve, je bil cilj projekta „Finches Project“ v okvirnih pravilih za leto 2020 opredeljen drugače kot v okvirnih pravilih za leto 2021. Izrecno sklicevanje na odstopanje za rekreativne namene, ki so ga vsebovala okvirna pravila za leto 2020, je bilo v okvirnih pravilih za leto 2021 črtano.(43)Vendar je Malta na obravnavi pojasnila, da je morebitna uvedba odstopanja za rekreativne namene kljub spremembi besedila še vedno eden od ciljev okvirnih pravil za leto 2021.
73. Raziskovalno vprašanje, na katero želi odgovoriti projekt „Finches Project“, se mi zdi primerno za zapolnitev vrzeli v znanju, ki jo je Sodišče ugotovilo v sodbi Komisija/Malta v zvezi z odstopanjem za rekreativne namene.
74. Po drugi strani pa Malta, čeprav ima projekt „Finches Project“ po njenem mnenju širše cilje ohranjanja, ni pojasnila, razen zelo splošno, kateri cilji ohranjanja se uresničujejo s tem projektom. Zato je težko vzpostaviti povezavo med raziskovalnim vprašanjem o izvoru ptic, ki jeseni letijo čez Malto, in morebitnimi cilji ohranjanja.
75. Kljub temu bom dvom razlagala v korist Malte in svojo analizo nadaljevala ob predpostavki, da ima projekt „Finches Project“ tudi širši cilj ohranjanja. Pri ocenjevanju razumnosti zasnove projekta je treba upoštevati njegove cilje. Zato bom ocenila, ali je zasnovo projekta mogoče upravičiti z vidika obeh njegovih navedenih ciljev.
b) Zasnova in izvajanje raziskave
76. Kot je že bilo pojasnjeno, morata biti zasnova in način izvajanja projekta razumna.(44) To pomeni, da morajo cilji projekta upravičevati vznemirjanje ptic, ki je z Direktivo o pticah načeloma prepovedano.(45)
77. Vprašanja v zvezi z zasnovo in izvajanjem raziskave v okviru projekta „Finches Project“ bom ločila tako, da bom na eni strani obravnavala vidike, ki jih Komisija izpodbija in za katere menim, da so razumni deli zasnove tega projekta, na drugi strani pa vidike, ki se mi ne zdijo razumni.
1) Sprejemljivi elementi zasnove projekta „Finches Project“
78. Komisija trdi, da uporaba mrež „clap-nets“ ni upravičena, da je število lokacij s pastmi preveliko in da uporaba ni jasno povezana z obravnavanim vprašanjem. Poleg tega zaradi majhnega števila obročkanih osebkov, ujetih na Malti, na raziskovalno vprašanje ni mogoče odgovoriti v razumnem časovnem okviru samo z zbiranjem podatkov z obročkanih ptic. Po navedbah naj bi v skladu z zasnovo trenutnega projekta za zbiranje potrebnega števila obročkov potrebovali približno 70 let.
79. Menim, da je Malta ponudila prepričljive argumente zoper elemente, ki jih je Komisija navedla kot pomanjkljivosti zasnove. Prvič, mreže „clap-nets“ in „mist-nets“ so načeloma prepovedane s Prilogo IV k Direktivi o pticah in se lahko uporabljajo le na podlagi enega od odstopanj. Če je torej ptice treba ujeti in se zdi, da je to danes edina znanstveno razpoložljiva metoda za odčitavanje podatkov z obročkov na obročkanih ščinkavcih, uporaba mrež „clap-nets“ omogoča bolj selektivno ujetje ptic kot mreže „mist-nets“. Glede na to, da se projekt „Finches Project“ nanaša na sedem konkretnih vrst ščinkavcev, se takšna izbira zdi upravičena.
80. Drugič, strinjam se, da veliko število ujetih ptic na velikem območju države ni nujno pomanjkljivost tega projekta. Takšna zasnova povečuje možnosti za ujetje ptice z obročkom in hitrejše zbiranje potrebnih informacij. Vseeno pa enega od argumentov, ki jih je v zvezi s tem ponudila Malta, ni mogoče sprejeti. Malta je poudarila, da v nasprotju s prejšnjim rekreativnim projektom ujetje velikega števila ptic ni težava, saj so te nepoškodovane izpuščene v naravo. Vendar dejstva, da so ščinkavci po ujetju izpuščeni, ni mogoče razumeti tako, da samo po sebi upravičuje zasnovo projekta. Ne sme se pozabiti, da sta v skladu z Direktivo o pticah prepovedana tudi ujetje in vznemirjanje ptic, ne le njihovo zadrževanje ali ubijanje.
81. Tretjič, kar zadeva nasičenost, ki je določena na od 60 do 70 zbranih obročkov na vrsto ščinkavca, na podlagi katere je mogoče sklepati, da je zbranih dovolj podatkov za zanesljive ugotovitve, menim, da Sodišče nima dovolj informacij, da bi lahko odločalo o tem vidiku. Enako velja za napovedi morebitnega konca projekta.
2) Nesprejemljive pomanjkljivosti pri zasnovi in izvajanju raziskave
82. Kot sem že predlagala, bi se moralo Sodišče pri presoji, ali je projekt pravi raziskovalni projekt, osredotočiti na njegovo razumnost. Za oceno razumnosti raziskovalnega projekta je treba pretehtati vznemirjanje prosto živečih ščinkavcev, ki ga zahteva projekt in je prepovedano z Direktivo o pticah, glede na znanstveni cilj projekta. Pomembnejši kot je cilj projekta, lažje je upravičiti ujetje in vznemirjanje. Manj pomemben kot je cilj, težje je upravičiti projekt, kar lahko privede do ugotovitve, da ujetje in vznemirjanje ptic ne bi smelo biti dovoljeno.
83. Pri tehtanju je treba upoštevati tudi, da zadevni projekt vključuje žive živali.(46) Spomniti je treba, da je zaščita dobrega počutja živali v skladu s členom 13 PDEU cilj v splošnem interesu, ki ga priznava Unija.(47) Sodišče je že izrecno priznalo njegov pomen v zvezi z Direktivo o pticah.(48)
84. V zvezi z razumnostjo projekta „Finches Project“ Komisija opozarja na naslednji pomanjkljivosti v zasnovi projekta. Prvič, metoda za celovito zbiranje podatkov, ki bi upravičilo škodo zaradi vznemirjanja ptic, ne obstaja, projekt pa je napačno usmerjen na beleženje osebkov, ki so že obročkani. Drugič, zbiralci podatkov, ki sodelujejo v projektu, niso ustrezno usposobljeni in imajo navzkrižje interesov, zaradi česar bi bilo treba njihovo sodelovanje v projektu preprečiti.
i) Usmerjenost projekta na že obročkane osebke
85. V zvezi s prvo trditvijo Komisija najprej trdi, da je usmerjenost projekta na izvor ščinkavcev napačna, pri čemer se opira na ugotovitve iz poročil organizacij BirdLife Malta in EURING. Po mnenju teh organizacij je „[z]a zagotovitev informacij za boljše ohranjanje in upravljanje ščinkavcev, ki prezimujejo na Malti, ter za zagotovitev podlage za spremljanje učinkovitosti prihodnjih ohranitvenih ukrepov pomembno razumeti njihovo razširjenost, število in vrstni obrat ter njihov izvor.“ Začetni poudarek verodostojnega projekta ne bi smel biti na izvoru populacije, temveč bi bilo treba najprej oceniti velikost, sestavo in obrat populacij ščinkavcev, ki se pojavljajo na Malti v negnezditvenem obdobju. To komponento bi lahko izpolnili z opazovalnimi raziskavami, s katerimi bi „zagotovili osnovne informacije o sezonski številčnosti in uporabi habitatov ter tako opredelili tista območja in habitate, ki so najpomembnejši in jim je treba pripisati prednostni pomen za ohranjanje teh vrst“.(49)
86. Malta te trditve ni izpodbijala. Zbiranje podatkov o izvoru ptic bi se dejansko lahko zdel primeren cilj za projekt, če bi se obravnaval le v okviru namena omogočiti (ponovno) uvedbo odstopanja za rekreativne namene, tako da bi se odpravila vrzel v znanju, ki jo je Sodišče priznalo v sodbi Komisija/Malta. Vendar usmerjenost zgolj na tovrstne informacije, zlasti ob pomanjkanju drugih upoštevnih podatkov, ki jih ni mogoče zbrati s projektom „Finches Project“, ne more upravičiti vznemirjanja ptic z vidika širšega cilja ohranjanja.
87. Druga zelo problematična pomanjkljivost v zasnovi projekta je, da je lovljenje ptic dovoljeno zgolj za odčitavanje in beleženje podatkov z ujetih osebkov, ki so že obročkani. Kot trdi Komisija, to ni znanstveno ali etično utemeljeno. Kadar so ptice ujete med obročkanjem, je treba zbrati vse ustrezne znanstvene podatke, da se zagotovi, da se lahko čim bolje izrabijo v znanstvene namene. Zbiranje podatkov z obročka, pa tudi dodatnih podatkov o vsaki ujeti ptici, kot so starost in spol, teža, stanje perja, mere kril in podobno, bi lahko skupaj z obročkanjem vseh ujetih osebkov dejansko upravičilo ukrepe, ki so sicer prepovedani z Direktivo o pticah. Za to bi bilo potrebno sodelovanje izobraženih in usposobljenih obročkovalcev.
88. V zvezi s tem je treba spomniti, da je bilo v prvotni zasnovi projekta „Finches Project“ v skladu z ustrezno zakonodajo poleg zbiranja podatkov z že obročkanih ptic dejansko določeno tudi obročkanje vseh ujetih ptic. Za izvajanje tega dela projekta je bilo predvideno, da se lahko licenciranim obročkovalcem ptic izda posebno dovoljenje za sodelovanje v projektu. Vendar so obročkovalci, ki delujejo na Malti, zaradi nezaupanja pristojne obročkovalske organizacije EURING v predlagani projekt, zavrnili sodelovanje v njem.(50) Po navedbah Malte namreč vseevropski razpis za obročkovalce ni uspel. Zato se je projekt v vseh treh letih, ki so predmet nadzora, izvajal le za zbiranje podatkov z že obročkanih ptic.
89. Z ujetjem ptic v velikem obsegu, kot je predvideno s projektom „Finches Project“, samo zaradi zbiranja podatkov z obročkanih ptic po mojem mnenju ni mogoče upravičiti projekta, ne glede na to, ali je njegov cilj izključno omogočiti (ponovno) uvedbo odstopanja za rekreativne namene ali pa se z njim dejansko uresničujejo širši cilji ohranjanja. Vznemirjanje ptic v tako velikem obsegu bi bilo v obeh primerih nesorazmerno z znanstveno koristjo projekta.(51)
90. Neudeležbi obročkovalcev v projektu „Finches Project“ bi se morda dalo izogniti, če bi se zakonodajalec odpovedal delu zasnove projekta. Eno od spornih vprašanj, zaradi katerega obročkovalci niso želeli sodelovati v projektu „Finches Project“, je bila uporaba živih vab. Vendar se zdi, da ta za ujetje ščinkavcev z mrežami „clap-nets“ ni potrebna. Enako učinkovita je uporaba vnaprej posnetih piščali za vabljenje ptic.(52) Ker bi se s tako spremembo zasnove projekta njegova razumnost lahko povečala, saj bi bilo ptice mogoče obročkati vzporedno z beleženjem obstoječih podatkov na obročkih, pri čemer se učinkovitost načina ujetja ne bi zmanjšala, se je treba vprašati, ali ta del zasnove projekta ne služi drugemu namenu kot raziskovalnemu. Ta del zasnove omogoča ohranitev rekreativnih dejavnosti ujetja ščinkavcev, pri katerih so se tradicionalno uporabljale žive vabe.(53)
ii) Zbiralci podatkov in ljubiteljska znanost
91. Tako pridem do naslednjega argumenta Komisije, ki se nanaša na neprimernost sodelovanja oseb, ki so sodelovale v prejšnjem projektu odstopanja za rekreativne namene, v projektu.
92. Malta se pred temi obtožbami zagovarja predvsem z ljubiteljsko znanostjo. Malta trdi, da je Komisija ljubiteljski znanosti močno naklonjena, in je presenečena nad njenim stališčem v obravnavani zadevi.(54)Dalje trdi, da je vključitev oseb, ki imajo dovoljenje za ujetje prosto živečih osebkov, pridobljeno v okviru odstopanja za namene rekreativnega ujetja s pastmi, primerna, saj te osebe znajo uporabljati mreže „clap-net“. Nazadnje Malta vztraja, da lahko posebno dovoljenje, ki omogoča sodelovanje v projektu „Finches Project“, pridobijo le tisti nastavljavci pasti, ki opravijo usposabljanje.
93. Evropska unija dejansko podpira koncept ljubiteljske znanosti.(55) Vendar zamisel o vključevanju državljanov v znanstvene projekte ne pomeni snovanja projektov za namen državljanskega udejstvovanja, temveč vključevanje državljanov v raziskovalne projekte, ki so sami po sebi utemeljeni z ustreznim raziskovalnim ciljem. Državljansko udejstvovanje je treba omogočiti vsem posameznikom, ki želijo sodelovati v projektu, in ne sme biti diskriminatorno, čeprav se lahko določijo nekateri pogoji za sodelovanje.
94. Po drugi strani pa je projekt „Finches Project“ zasnovan tako, da lahko za posebno dovoljenje za sodelovanje v tem projektu zaprosijo le osebe s splošnim dovoljenjem za ujetje prosto živečih osebkov, ki se ne izdaja več in ga imajo le nekdanji udeleženci projekta odstopanja za rekreativne namene.(56) To je Malta potrdila na obravnavi. Vendar ta država članica ni ponudila razumne razlage, zakaj projekt, ki temelji na konceptu ljubiteljske znanosti, ni dostopen vsem državljanom, ki bi želeli sodelovati. Eden od ponujenih argumentov je bil, da osebe, ki imajo splošno dovoljenje za ujetje prosto živečih osebkov, znajo uporabljati mreže „clap-nets“. Sledila pa ni nobena razlaga, zakaj se drugi državljani ne bi mogli naučiti, kako naj bi se te mreže uporabljale za namene projekta.
95. Zdi se, da je obvezno usposabljanje za pridobitev posebnega dovoljenja usmerjeno zgolj v seznanjanje potencialnih udeležencev s pravno zasnovo projekta, vključno z obveznostjo takojšnjega izpusta ujetih ptic, kar ni nepomembno. Iz podatkov, predloženih Sodišču, ni razvidno, da bi se v okviru zadevnega usposabljanja razvijale spretnosti, potrebne za zbiranje podatkov, na primer, kako pravilno uporabljati mreže „clap-nets“ ali kako razlikovati sedem vrst ščinkavcev med seboj in od drugih ptic.(57)Zdi se, da to dejansko ni zadostno usposabljanje, ki bi morebitnim zainteresiranim državljanom omogočilo sodelovati v projektu.
96. V drugih projektih, ki naj bi bili primerljivi s projektom „Finches Project“ in jih je Malta v svojem odgovoru na tožbo navedla kot projekte, pri katerih so državljani vključeni v raziskovanje ptic, državljani niso bili vključeni v nobene invazivne ukrepe v zvezi s pticami. Nasprotno, navedeni projekti so se večinoma nanašali na opazovanje in sporočanje zabeleženih podatkov.(58) Poleg tega, kot pojasnjuje organizacija EURING, državljani, ki sodelujejo v projektih obročkanja, opravijo zahtevno usposabljanje, ki pogosto traja leto dni, in sodelujejo v projektu skupaj s poklicnimi obročkovalci.(59)
97. Strinjam se z Malto, da vključevanje oseb, ki so prej sodelovale pri rekreativnem ujetju ščinkavcev s pastmi, sama po sebi ni problematična in ima lahko celo vzgojno komponento, zlasti ker je zadrževanje ptic v okviru projekta prepovedano.
98. To pa ne pojasnjuje, zakaj so samo te osebe pozvane k sodelovanju v priložnostih s področja ljubiteljske znanosti v okviru projekta „Finches Project“. To ni v skladu s konceptom ljubiteljske znanosti. Prej kaže na to, da je bil projekt dejansko zasnovan in izvajan z namenom, da se tej konkretni skupini državljanov omogoči nadaljevanje rekreativnih dejavnosti ujetja ščinkavcev s pastmi.
99. Malta je poudarila, da je v projektu poskrbljeno za spremljanje izvajanja in izvrševanje, kar naj bi zbiralcem podatkov onemogočilo zadrževanje ujetih ptic. Poleg tega naj bi bilo iz številk, povezanih z zadnjima dvema letoma izvajanja projekta, razvidno učinkovito izvajanje nadzora v praksi. Malta je v zvezi s tem predložila veliko številčnih podatkov, ki kažejo na resna prizadevanja za izboljšanje izvrševanja njene zakonodaje. Na primer, leta 2021 je bilo v času odprtih „raziskovalnih obdobij“ in ob upoštevanju, da so bila v skladu s pogoji obravnavanega odstopanja izdana 2904 posebna dovoljenja, v dovoljenem času zakonsko določenih 50 policistov, ki so skupno opravili 3111 pregledov na kraju samem, pri katerih je bilo ugotovljenih 122 nezakonitosti.(60)
100. To je morda res privedlo do manjšega števila primerov, ko ujete ptice niso bile izpuščene. Vendar je nenavadno, kot je poudarila Komisija na obravnavi, da je za pravi raziskovalni projekt potrebna tako stalna in obsežna mobilizacija virov kazenskega pregona.
101. Nazadnje, poleg tega, da je zasnovo projekta „Finches Project“ težko zagovarjati s perspektive ljubiteljske znanosti, ta projekt tudi ne sodeluje z nobenimi drugimi raziskovalnimi projekti. Vendar bi pričakovali, da bi bilo v projektu, ki je odvisen od podatkov iz drugih držav in lahko prispeva k drugim projektom, ki se ukvarjajo s premiki ptic, predvideno domače in mednarodno sodelovanje s podobnimi projekti.(61)
102. Skratka, strinjam se s Komisijo, da s predloženimi dokazi ni dokazano, da sta zasnova in izvajanje projekta „Finches Project“ pristna in razumna z vidika doseganja njegovih navedenih ciljev. Zato ga ni mogoče upravičiti z odstopanjem zaradi raziskovanja iz člena 9(1)(b) Direktive o pticah.
2. Neobstoj druge zadovoljive rešitve in obveznost obrazložitve
103. Komisija trdi, da Malta ni pojasnila, zakaj na raziskovalno vprašanje ni mogoče odgovoriti z drugimi metodami, niti tega ni natančno pojasnila v zakonodaji, s katero je uvedeno odstopanje.
104. Malta odgovarja, da je v poročilih, na katera se sklicujeta izjavi, s katerima se izvajajo okvirna pravila za leti 2020 in 2021, dovolj natančno pojasnjeno, zakaj ni ustrezne druge možnosti za projekt „Finches Project“.
105. Prvič, ne glede na razlog za odstopanje, dovoljeno v skladu s členom 9 Direktive o pticah, navedena določba v odstavku 1 vsebuje pogoj, da se takšno odstopanje lahko uporabi le takrat, „kadar ni na voljo druge zadovoljive rešitve“.
106. Pojasnila sem že, zakaj menim, da zasnova in izvajanje projekta „Finches Project“ nista primerna za doseganje njegovih raziskovalnih ciljev. Zato menim, da ni bil sprejet za raziskovalne namene. Zato se vprašanje druge možnosti ne postavlja.
107. Če pa Sodišče ugotovi, da je bil projekt „Finches Project“ sprejet za raziskovalne namene, menim, da Malta, kot trdi Komisija, ni natančno pojasnila, zakaj sta navedeni drugi možnosti neustrezni.
108. Cilj projekta „Finches Project“ je ugotoviti, od kod prihajajo ščinkavci, ki letijo čez Malto. V projektu se v ta namen predlaga uporaba metod, ki so prepovedane z Direktivo o pticah, in sicer ujetje ptic in uporaba mrež „clap-nets“. Da bi bil projekt „Finches Project“ upravičen na podlagi člena 9(1)(b) Direktive o pticah, mora Malta torej dokazati, da druge metode, ki niso v nasprotju s to direktivo ali vključujejo odstopanje, vendar so manj invazivne, niso na voljo.
109. Prva druga možnost, ki jo je navedla Komisija, je sodelovanje strokovnjakov ornitologov. Komisija ni natančno pojasnila, kako naj bi ti sodelovali. Vsekakor morajo sodelovati pri zasnovi projekta, analizi zbranih podatkov, oblikovanju sklepov na podlagi teh analiz in nazadnje pri objavi rezultatov projekta.(62)
110. Vendar je bila težava nesodelovanja ornitologov pri zasnovi projekta „Finches Project“, ki jo je izpostavila Komisija, prisotna v fazi zbiranja podatkov s ptičjih obročkov in zbiranja dodatnih informacij o ujetih pticah.
111. V zvezi s tem se mi zdi, da Malta ne more trditi, da ne bi bila bolj zadovoljiva druga možnost sodelovanje ornitologov v projektu glede na to, da je bilo v njem prvotno predvideno sodelovanje obročkovalcev ptic v fazi zbiranja podatkov. Vendar Malta po neuspelem poskusu vključitve ornitologov ni upoštevala tega prvotnega vidika zasnove projekta in je izvajanje projekta nadaljevala brez sodelovanja ornitologov. Druga možnost je očitno obstajala, vendar jo je Malta zanemarila.
112. Druga navedena druga možnost je bilo modeliranje v velikem obsegu. Čeprav Malta navaja številne razloge, zakaj je ta možnost manj učinkovita od projekta, ki temelji na zbiranju podatkov s ptičjih obročkov, pa ne trdi, da s takšno metodo ni mogoče odgovoriti na raziskovalno vprašanje in tako zapolniti zadevne vrzeli v znanju. Glede na to, da je modeliranje v velikem obsegu neinvazivna raziskovalna metoda in torej ni v nasprotju z Direktivo o pticah, bi bilo treba zavrženje take metode temeljiteje obrazložiti.
113. Menim, da Malta ni natančno razložila, zakaj druge razpoložljive metode niso primerne za zapolnitev vrzeli v znanju, katere ugotovitev je razlog za razvoj projekta „Finches Project“. Obrazložitve iz izvedbene zakonodaje (izjave) zato ne izpolnjujejo standarda pravne varnosti, določenega s sodno prakso,(63) ki zahteva natančno in ustrezno obrazložitev, v kateri je pojasnjeno, kako so izpolnjeni pogoji iz člena 9, med drugim zakaj organ, ki uvaja ukrep odstopanja, meni, da ni druge zadovoljive možnosti.(64)
114. V okvirnih pravilih za leto 2020 ali 2021 ni nobene obrazložitve glede razpoložljive druge možnosti. V treh izvedbenih izjavah, s katerimi se odpira raziskovalno obdobje za leta 2020, 2021 in 2022, pa je navedenih nekaj razlogov. Medtem ko so v izjavah za leto 2020 temeljne študije, ki so bile uporabljene pri zasnovi projekta, le implicitno navedene, so v poznejših izjavah te v opombah navedene bolj izrecno. Vendar niti te študije niti trditve, navedene med postopkom pred Sodiščem, ne dajejo jasnega odgovora na vprašanje, zakaj je bilo treba druge metode zavreči. Po navedbah naj te ne bi bile neprimerne, temveč le manj učinkovite.
115. Komisija je torej ustrezno dokazala, da Malta ni navedla razlogov za neobstoj druge zadovoljive rešitve in ni dokazala neobstoja druge zadovoljive rešitve.
116. Glede na vse navedeno Sodišču predlagam, naj ugotovi, da Malta ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi člena 5 in člena 8(1) Direktive o pticah v povezavi s členom 9(1) te direktive.
VI. Stroški
117. V skladu s členom 138(1) Poslovnika Sodišča se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker je Komisija predlagala, naj se plačilo stroškov naloži Republiki Malti, in ker ta ni uspela, ji je treba naložiti plačilo stroškov.
VII. Predlog
118. Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj:
– ugotovi, da Republika Malta s sprejetjem ureditve odstopanja, ki dovoljuje ujetje sedmih vrst prosto živečih ščinkavcev (navadni ščinkavec Fringilla coelebs, repnik Carduelis cannabina, lišček Carduelis carduelis, zelenec Carduelis chloris, dlesk Coccothraustes coccothraustes, grilček Serinus serinus in čižek Carduelis spinus), ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi določb člena 5 in člena 8(1) Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic v povezavi s členom 9(1) te direktive;
– Republiki Malti naloži, da poleg svojih stroškov nosi stroške Evropske komisije.