Tožba, vložena 26. avgusta 2013 – SNCM proti Komisiji

(Zadeva T-454/13)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Société nationale maritime Corse Méditerranée (SNCM) (Marseille, Francija) (zastopniki: A. Winckler, F.-C. Laprévote, J.-P. Mignard in S. Mabile, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

na podlagi člena 263 PDEU razglasi za ničen Sklep Komisije C(2013) 1926 z dne 2. maja 2013;

podredno, Sklep razglasi za delno ničen v delu, v katerem je v njem odločeno, da znesek pomoči vključuje elemente, navedene v točki 218 te odločbe;

Komisiji naloži plačilo vseh stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka s tožbo predlaga razglasitev ničnosti Sklepa Komisije C(2013) 1926 final z dne 2. maja 2013, s katerim je Komisija najprej kot državne pomoči opredelila finančna nadomestila, izplačana družbama Société Nationale Corse Méditerranée (SNCM) in Compagnie Méridionale de Navigation (CNM) iz naslova pomorskega prevoza, ki se je opravljalo med Marseillom in Korziko v letih od 2007 do 2013 v okviru sporazuma o gospodarski javni službi. Nato je Komisija za združljiva z notranjim trgom razglasila nadomestila, izplačana SNCM in CNM za prevoze, opravljane celo leto (v nadaljevanju: „osnovna“ služba), vendar pa je za nezdružljiva z notranjim trgom razglasila nadomestila, izplačana na podlagi službe, ki se je izvajala v visoki sezoni, kar je obdobje božiča, februar, od pomladi do jeseni in/ali poletje (v nadaljevanju: „dopolnilna“ služba). Nazadnje je Komisija naložila vračilo pomoči, razglašenih za nezdružljive z notranji trgom (zadeva državne pomoči SA.22843 2012/C (ex 2012/NN)).

V utemeljitev tožbe tožeča stranka navaja pet tožbenih razlogov.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na pravne in dejanske napake in očitne napake v presoji, ker je Komisija napačno presodila, da „dopolnilna“ služba ne pomeni gospodarske službe v splošnem interesu. Tožeča stranka zatrjuje, da je Komisija s tem:

naredila pravno napako, ker je omejila široko polje proste presoje, ki ga državam priznava Pogodba o delovanju Evropske unije pri opredelitvi njihovih javnih služb;

uporabila napačen test, ki ga ni mogoče uporabiti v tem primeru „dejanske potrebe“ javne službe;

naredila pravno napako, dejansko napako in očitno napako pri presoji s tem, da je ločeno analizirala „osnovno“ službo in „dopolnilno“ službo;naredila očitno napako pri presoji neobstoja zasebne iniciative glede „dopolnilne“ službe.Drugi tožbeni razlog se nanaša na očitno napako pri presoji, ker je Komisija napačno menila, da dodelitev gospodarske javne službe ne ustreza četrtemu merilu, določenemu v sodbi Sodišča z dne 24. julija 2003 v zadevi Altmark Trans in Regierungspräsidium Magdeburg (C-280/00, ZOdl, str. I-7747), čeprav je ta nastala na podlagi odprtega in transparentnega razpisa.Tretji tožbeni razlog se nanaša, podredno in pod predpostavko, da nadomestilo „dopolnilne“ službe pomeni pomoč (quod non), na kršitev člena 106(2) PDEU in člena 107 PDEU, načel sorazmernosti in prepovedi neupravičene obogatitve in na očitno napako pri presoji pri ocenitvi zneska pomoči, ki ga je treba vrniti, ker naj izračun pomoči, ki jo je treba vrniti, ne bi upošteval niti dejanskih dodatnih stroškov, ki jih je imela SNCM pri „dopolnilni“ službi niti premalo plačanega nadomestila, ki se nanaša na „osnovno“ službo, in naj bi v vsakem primeru temeljila na napačni oceni deleža nadomestila, ki je bil dodeljen „o

snovni“ službi in deleža, ki je bil dodeljen „dopolnilni“ službi.Četrti tožbeni razlog se

nanaša na kršitev načela zaupanja v pravo, ker je Komisija ravnala v nasprotju s svojo prakso odločanja in je uporabila Sporočilo SIEG ki na dan podpisa sporazuma o gospodarski javni službi še ni bilo sprejeto. Tožeča stranka poleg tega navaja, da je trajanje postopka bilo tako, da jo je utrdilo pri njenem legitimnem pričakovanju, da Komisija nacionalnim organo

m ne bo naložila vračila pomoči.Peti tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela enakega obravnavanja, ker je bila družba SNCM neupravičeno drugače obravnavana kot druge pomorske družbe.