SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (prvi senat)
z dne 29. marca 2007(*)
„Državne pomoči – Prodajna cena zemljišča – Odločba o vračilu pomoči, ki ni bila v skladu s skupnim trgom – Sedanja vrednost pomoči – Obrestna mera na podlagi obrestnoobrestnega računa – Obrazložitev“
V zadevi T-369/00,
Département du Loiret (Francija), ki ga je zastopal A. Carnelutti, odvetnik,
tožeča stranka,
ob sodelovanju
Scott SA, s sedežem v Saint-Cloudu (Francija), ki so ga zastopali sir Jeremy Lever, QC, J. Gardner, G. Peretz, barristers, R. Griffith in M. Papadakis, solicitors,
intervenientka,
proti
Komisiji Evropskih skupnosti, ki sta jo zastopala G. Rozet in J. Flett, zastopnika,
tožena stranka,
zaradi predloga za delno razglasitev ničnosti Odločbe 2002/14/ES Komisije z dne 12. julija 2000 o državni pomoči Francije v korist družbe Scott Paper SA/Kimberly-Clark (UL L 12, str. 1),
SODIŠČE PRVE STOPNJE EVROPSKIH SKUPNOSTI (prvi senat),
v sestavi J. D. Cooke, predsednik, R. García-Valdecasas, sodnik, in I. Labucka, sodnica,
sodna tajnica: C. Kristensen, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 25. oktobra 2006
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Leta 1969 je družba ameriškega prava Scott Paper Company kupila družbo francoskega prava Bouton Brochard in ustanovila samostojno družbo Bouton Brochard Scott SA, ki je prevzela dejavnosti Bouton Brochard. Bouton Brochard Scott se je novembra 1987 preimenovala v „Scott SA“. Njena dejavnost je bila proizvodnja papirja za sanitarno in gospodinjsko uporabo v obdobju, upoštevnem v tej zadevi.
2 Mesto Orléans (Francija), departma Loiret (Francija) in družba Scott so 31. avgusta 1987 sklenili dogovor glede prodaje zemljišča v velikosti 48 hektarov v industrijskem območju La Saussaye družbi Scott in glede vodnega povračila, ki ga je treba izračunati po preferenčni stopnji (v nadaljevanju: dogovor Scott). Ta dogovor je določal, da naj bi tožeča stranka in mesto Orléans prispevala največ 80 milijonov francoskih frankov (FRF) (12,2 milijona evrov) za dela ureditve zemljišča v korist družbe Scott.
3 Izdelava študij in izvršitev del, potrebnih za ureditev tega zemljišča, sta se dodelili Société d’économie mixte pour l’équipement du Loiret (v nadaljevanju: družba Sempel). Iz sporazuma z dne 12. septembra 1987 med tožečo stranko, mestom Orléans in družbo Sempel (v nadaljevanju: sporazum Sempel) izhaja, da je mesto Orléans preneslo na družbo Sempel 68 hektarov za simbolični frank. Poleg tega izhaja iz člena 4 dogovora Scott ter iz člena 12 sporazuma Sempel, da naj bi slednja prodala 48 hektarov in tovarno za uskladiščenje družbi Scott za 31 milijonov FRF (4,7 milijona evrov), kar pomeni 65 FRF/m2.
4 Novembra 1996 je francosko računsko sodišče objavilo poročilo za javnost z naslovom „Intervencije lokalnih oblasti v korist podjetij“. S tem poročilom je želelo pritegniti pozornost na določeno število pomoči, ki naj bi jih bile morebiti dodelile francoske lokalne oblasti v korist nekaterih podjetij, in še zlasti na prenos 48 hektarov industrijske cone od La Saussaye na družbo Scott.
5 Po objavi tega poročila je bila Komisiji z dopisom z dne 23. decembra 1996 vročena pritožba glede prednostnih pogojev, na podlagi katerih sta mesto Orléans in departma Loiret prodala to zemljišče v velikosti 48 hektarov družbi Scott, ter glede cene, ki je bila tej družbi dana za vodno povračilo.
6 Z dopisom z dne 17. januarja 1997 je Komisija od francoskih organov zahtevala dodatne informacije. Temu je sledilo dopisovanje med francoskimi organi in Komisijo med januarjem 1997 in aprilom 1998 glede informacij in zahtevanih pojasnil.
7 Družba Kimberly-Clark Corp je januarja 1996 kupila delnice družbe Scott. Napovedala je, da se bo tovarna zaprla z januarjem 1998. Premoženje tovarne, namreč zemljišče in tovarno papirja, je kupila družba Procter & Gamble (v nadaljevanju: P & G) junija 1998.
8 Komisija je z dopisom z dne 10. julija 1998 francoske organe obvestila o svoji odločbi z dne 20. maja 1998 o začetku postopka, določenega v členu 88(2) ES, in jih pozvala, naj predložijo pripombe in odgovorijo na določena vprašanja. Zainteresirane stranke so bile obveščene o začetku postopka in so bile z objavo navedenega dopisa v Uradnem listu Evropskih skupnosti z dne 30. septembra 1998 (UL C 301, str. 4) pozvane, naj predložijo pripombe o zadevnih ukrepih.
Izpodbijana odločba
9 Na podlagi formalnega preizkusa je Komisija 12. julija 2000 sprejela odločbo 2002/14/ES o državni pomoči Francije v korist družbe Scott Paper SA/Kimberly-Clark (UL 2002, L 12, str. 1, v nadaljevanju: izpodbijana odločba). Po vložitvi te tožbe (glej točko 13 spodaj) je Komisija popravek izpodbijane odločbe vročila Francoski republiki. Člen 1, uvodni izjavi 172 in 217 ter uvodna izjava 239(b) in (a) izpodbijane odločbe so bile tako spremenjene.
10 Po spremembi izpodbijana odločba določa:
„Člen 1
Državne pomoči v obliki preferenčnih cen zemljišča in preferenčne stopnje vodnega povračila, ki jih je Francoska republika odobrila v korist družbe Scott, za znesek 39,58 milijona FRF (6,03 milijona evrov) ali v sedanji vrednosti 80,77 milijona de FRF (12,3 milijona evrov) glede preferenčne cene zemljišča […] so nezdružljive s skupnim trgom.
Člen 2
1. Francija sprejme vse potrebne ukrepe, da od upravičenca izterja pomoči, ki so navedene v členu 1 in so mu že nezakonito dane na razpolago.
2. Vračilo se izvede takoj v skladu s postopki nacionalnega prava, če omogočajo takojšnjo in učinkovito izvršitev te odločbe. Pomoč, ki se vrne, vključuje obresti od datuma, ko je bila dana na razpolago upravičencu, do datuma vračila. Obresti se izračunajo na podlagi referenčne stopnje, uporabljene za izračun enakovredne subvencije v okviru regionalnih pomoči.“
11 Glede naložitve plačila obresti je Komisija določila (uvodna izjava 239 izpodbijane odločbe):
„[D]a se ponovno vzpostavijo gospodarski pogoji, s katerimi bi se moralo podjetje soočiti, če mu pomoč, nezdružljiva s skupnim trgom, ne bi bila odobrena, morajo francoski organi sprejeti vse potrebne ukrepe za ukinitev ugodnosti, ki izhajajo iz pomoči, in za vračilo te od upravičenca.
Pomoč je treba vrniti v skladu s postopki francoskega prava. Pomoč, ki jo je treba vrniti, vključuje obresti, ki tečejo od datuma, ko je bila pomoč odobrena, do datuma, ko je bila dejansko vrnjena, in se izračunajo na podlagi referenčne stopnje, ki se uporabi za izračun enakovredne neto subvencije v okviru regionalnih pomoči v Franciji.“
12 Tako se v sedanji vrednosti pomoči, ki jo je treba vrniti in ki jo je izračunala Komisija, in sicer 80,77 milijona FRF (glej točko 10 zgoraj), upošteva uporabo obrestne mere od datuma dodelitve nezakonite pomoči do datuma izdaje izpodbijane odločbe. Ta obrestna mera ustreza referenčni stopnji, ki jo je uporabila Komisija za izračun elementa pomoči javnih subvencij v Franciji, in sicer „5,7 % od 1. januarja 2000“ (uvodni izjavi 172 in 239 izpodbijane odločbe).
Postopek in predlogi strank
13 Tožeča stranka je v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 4. decembra 2000 vložila to tožbo.
14 Družba Scott je v sodno tajništvo 30. novembra 2000 vložila tožbo, vpisano v vpisnik pod opravilno številko T-366/00, katere predmet je prav tako bila zahteva za delno razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe.
15 Družba Scott je z vlogo, ki jo je vložila v sodnem tajništvu 19. marca 2001, predlagala intervencijo v podporo predlogom tožeče stranke.
16 Predsednik petega razširjenega senata je 10. maja 2001 izdal sklep, s katerim je v tej zadevi dovolil družbi Scott intervencijo v podporo predlogov tožeče stranke.
17 Na predlog družbe Scott je Sodišče prve stopnje odločilo, da bo najprej odločilo o vprašanju zastaranja, ki ga je družba Scott izpostavila v zadevi T-366/00, na podlagi člena 15 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena [88] Pogodbe ES (UL L 83, str. 1), preden začne odločati o temelju.
18 Sodišče prve stopnje je s sodbama z dne 10. aprila 2003 zavrnilo tožbi, ki sta jih vložili tožeča stranka in družba Scott v delu, v katerem sta se opirali na kršitvi člena 15 Uredbe št. 659/1999 s strani Komisije, stroški, ki se nanju navezujejo, pa so bili pridržani (sodbi z dne 10. aprila 2003 v zadevi Scott proti Komisiji, T‑366/00, Recueil, str. II‑1763 in v zadevi Département du Loiret proti Komisiji, T-369/00, Recueil, str. II-1789). Glede preostalega dela je bilo odločeno, da se postopka nadaljujeta.
19 Sodišče prve stopnje je do izdaje sodbe Sodišča glede pritožbe, ki jo je vložila družba Scott zoper sodbo Scott proti Komisiji, točka 18 zgoraj, prekinilo postopek tako v tej zadevi kot v zadevi T-366/00.
20 S sodbo z dne 6. oktobra 2005 v zadevi Scott proti Komisiji (C‑276/03 P, ZOdl., str. I-8437) je Sodišče zavrnilo pritožbo, ki jo je vložila družba Scott zoper sodbo z dne 10. aprila 2003 Scott proti Komisiji, točka 18 zgoraj.
21 Z dopisom z dne 10. novembra 2005 je Sodišče prve stopnje pozvalo stranke, naj predstavijo stališča glede ponovitve postopka ob upoštevanju sodbe z dne 6. oktobra 2005 v zadevi Scott proti Komisiji, točka 20 zgoraj. V odgovoru z dne 24. novembra 2005 je tožeča stranka potrdila, da ohranja svoje tožbene razloge po temelju v podporo svoji tožbi.
22 Po poročilu sodnika poročevalca je Sodišče prve stopnje odločilo, da opravi ustni postopek in je v okviru ukrepov procesnega vodstva stranki pozvalo, naj pisno odgovorita na vrsto vprašanj. Tej zahtevi je bilo ugodeno.
23 Stranki sta podali ustne navedbe in odgovorili na vprašanja Sodišča prve stopnje na obravnavi 25. oktobra 2006.
24 Tožeča stranka je Sodišču prve stopnje predlagala, naj:
– izpodbijano odločbo razglasi za nično, ker razglaša za nezakonito državno pomoč, ki je bila dodeljena v obliki preferenčne cene zemljišča, in nalaga vračilo zneska v višini 39,58 milijona FRF (6,03 milijona evrov) ali v sedanji vrednosti 80,77 milijona FRF (12,3 milijona evrov);
– Komisiji naloži plačilo stroškov.
25 Komisija je Sodišču prve stopnje predlagala, naj:
– tožbo kot neutemeljeno zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
26 Družba Scott, intervenientka v podporo predlogov tožeče stranke, je Sodišču prve stopnje predlagala, naj:
– ugotovi, da je tožba utemeljena;
– Komisiji naloži plačilo stroškov.
Pravo
27 V podporo tožbi tožeča stranka navaja dva tožbena razloga. Prvi tožbeni razlog je kršitev načel prepovedi retroaktivnosti in pravne varnosti ter členov 87 in 253 ES, ker je Komisija uporabila svoje obvestilo 97/C 209/03 o elementih državne pomoči, ki so bili vsebovani v prodajah zemljišč in poslopij s strani javnih oblasti (UL 1997, C 209, str. 3). Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 87(1) ES in člena 253 ES. Drugi tožbeni razlog je razdeljen na šest delov, ki se nanašajo na naslednje vidike izpodbijane odločbe:
– oglaševanje prodaje zadevnega zemljišča;
– davčni dohodki, ki so nastali zaradi ustanovitve družbe Scott;
– priložnostni izdatki v splošnem interesu;
– napaka pri izračunu pomoči;
– pripis obresti.
28 Najprej se obravnava peti del drugega tožbenega razloga.
Trditve strank
29 Tožeča stranka zatrjuje, da je Komisija kršila člen 87(1) ES in člen 253 ES, ker je v izpodbijani odločbi pripisala obresti. Poudarja, da postavitev v prejšnje stanje ne implicira pripisa obresti, ampak plačilo določenih letnih obresti. Pripis obresti naj namreč ne bi bila ustaljena praksa Komisije. Poleg tega tožeča stranka trdi, da Komisija ni obrazložila pripisa obresti in je tako kršila člen 253 ES.
30 Družba Scott priznava, da je v določenih primerih lahko primerno, da se naloži plačilo obresti, izračunanih na podlagi obrestnoobrestnega računa, da se izniči ugodnost, ki jo je imel upravičenec, na primer če je ta položil brezobrestno posojilo, ki mu ga je odobrila država članica, in tako doseže neto dobiček, ko bi izpolnil nalog o vračilu, ki ne določa obresti, izračunanih na podlagi obrestnoobrestnega računa. Ta posebni primer pa naj ne bi bil enak temu primeru in v izpodbijani odločbi naj ne bi bilo navedeno nasprotno.
31 Družba Scott dodaja, da člen 2 izpodbijane odločbe, s tem ko je določil, da mora v skladu z nacionalni predpisi priti do vračila, povzroči, da bodo obresti za obdobje od datuma izpodbijane odločbe do datuma povračila pomoči, izračunane po navadni obrestni meri. Če je torej utemeljeno, da se obresti za to obdobje izračunajo na tak način, bi bilo še bolj utemeljeno izračunati te obresti po navadni obrestni meri za obdobje od datuma dodelitve pomoči do datuma izpodbijane odločbe.
32 Komisija opozarja, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso v primeru nezakonite pomoči, ki ni združljiva s skupnim trgom, treba ponovno vzpostaviti učinkovito konkurenco (uvodna izjava 218 izpodbijane odločbe). Zato bi bilo treba ugodnost, ki jo je upravičenec dejansko imel, popolnoma ukiniti. Po mnenju Komisije je izpodbijana odločba, s tem ko je diskontirala nominalno vrednost pomoči (glej uvodno izjavo 172), upoštevala dejansko ugodnost, primerljivo z dodelitvijo brezobrestnega posojila, od katerega je imel upravičenec korist v zadevnem obdobju. Sedanja vrednost naj bi predstavljala protivrednost finančni ugodnosti, ki izhaja iz neodplačnega dajanja kapitala na razpolago za določeno obdobje, in naj bi odsevala stroške, ki naj bi jih imela družba Scott, če bi si izposodila ta denar od banke od leta 1987 do sprejetja izpodbijane odločbe. Komisija poudarja, da je stališče, ki ga je zavzela v izpodbijani odločbi, v skladu s stališčem, ki ga je zavzelo Sodišče prve stopnje v sodbi z dne 8. junija 1995 v zadevi Siemens proti Komisiji (T-459/93, Recueil, str. II-1675, točka 97), in da je zato odločba dovolj utemeljena.
33 Komisija navaja, da sedanja vrednost, ki je navedena v izpodbijani odločbi, že vključuje ugodnost, ki jo je imel upravičenec v času med dodelitvijo pomoči leta 1987 in sprejetjem odločbe, tako da je treba samo še upoštevati obresti za obdobje med datumom izdaje odločbe in datumom dejanskega vračila.
Presoja Sodišča prve stopnje
34 Najprej je treba preučiti trditev tožeče stranke, da Komisija ni dovolj obrazložila svoje odločitve, da uporabi sedanjo vrednost pomoči, tako da izračuna obresti na podlagi obrestnobrestnega računa.
35 Kot izhaja iz ustaljene sodne prakse, mora biti obrazložitev, ki se zahteva v členu 253 ES, prilagojena vrsti obravnavanega akta ter jasno in nedvoumno izražati razlogovanje institucije, ki je akt izdala, tako da se lahko stranke seznanijo z utemeljitvijo sprejetega ukrepa in da pristojno sodišče izvrši nadzor. Zahtevo po obrazložitvi je treba presojati glede na okoliščine posameznega primera, zlasti vsebine zadevnega akta, lastnosti podanih razlogov in interesa za pojasnitev, ki ga imajo lahko naslovniki ali druge osebe, ki jih ukrep neposredno in posamično zadeva. Ni treba, da se v obrazložitvi podrobno navedejo vse upoštevne dejanske in pravne okoliščine, ker se vprašanje, ali obrazložitev izpolnjuje zahteve iz člena 253 ES, ne nanaša le na besedilo tega člena, ampak tudi na njegov okvir in vsa pravna pravila, ki urejajo zadevno področje (sodbi Sodišča z dne 2. aprila 1998 v zadevi Komisija proti Sytraval in Brink’s France, C-367/95 P, Recueil, str. I‑1719, točka 63, in z dne 30. septembra 2003 v zadevi Nemčija proti Komisiji, C-301/96, Recueil, str. I-9919, točka 87).
36 V tem primeru izpodbijana odločba uporablja obrestno mero v višini 5,7 % in ne navaja, da gre za obrestno mero, izračunano na podlagi obrestnoobrestnega računa. Bralec lahko le iz izračuna glede na znesek 80,77 milijona FRF, naveden kot „sedanja vrednost“ pomoči, ocenjene na 39,58 milijona FRF od dodelitve leta 1987, sklepa, da se je uporabila obrestna mera, izračunana na podlagi obrestnoobrestnega računa. Komisija nikakor ne navaja razlogov, zaradi katerih je raje uporabila obrestno mero, izračunano na podlagi obrestnoobrestnega računa, in ne navadno obrestno mero. Dalje ne navaja, kako lahko določitev obrestne mere omogoči leta 2000 diskontirati vrednost pomoči v obliki prodaje zemljišča po preferenčni ceni leta 1987.
37 Tožeča stranka, ki jo podpira družba Scott, zatrjuje, da ker pomeni pripis obresti novost v praksi Komisije, mora ta glede tega utemeljiti svojo odločbo.
38 Povedati je treba, da na datum izdaje izpodbijane odločbe noben predpis ni določal, da gre pri obrestni meri, ki je bila določena z nalogi o vračilu, za obrestno mero, izračunano na podlagi obrestnoobrestnega računa, in da Komisija v svojih nalogih za vračilo ni določala obresti, izračunanih na podlagi obrestnoobrestnega računa.
39 Prvič je treba glede neobstoja takih pravil spomniti, da pristojnost, ki jo ima Komisija, da sprejema odločbe, s katerimi nalaga vračilo nezakonitih pomoči, zdaj določa Uredba št. 659/1999 (glede tega glej sodbo Département du Loiret proti Komisiji, točka 18 zgoraj, točki 50 in 51). Iz člena 14(2) Uredbe št. 659/1999 izhaja, da „pomoč, ki se vrne na podlagi odločbe o vračilu, vključuje obresti po primerni obrestni meri, ki jo določi Komisija“. Komisija je v pisnih odgovorih na vprašanja Sodišča prve stopnje odgovorila, da ta zadnja določba ne določa nobene podrobnosti glede uporabe navadnih obrestnih mer ali obrestnih mer, izračunanih na podlagi obrestnoobrestnega računa.
40 V obvestilu o obrestnih stopnjah, ki se uporabljajo v primeru vračila nezakonitih pomoči, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije z dne 8. maja 2003 (UL C 110, str. 21), namreč tri leta po dnevu sprejetja izpodbijane odločbe, je Komisija dejansko ugotovila, da se je postavilo vprašanje, ali morajo biti obresti, ki se uporabljajo v primeru vračila nezakonitih pomoči, navadne ali izračunane na podlagi obrestnoobrestnega računa, in je presodila, da se je „glede tega nujno treba opredeliti“. Tako je obvestila države članice in zainteresirane stranke, da bo v vseh odločbah o odreditvi vračila nezakonite pomoči, ki jih bo v prihodnosti sprejela, uporabljala referenčno stopnjo na podlagi obrestnoobrestnega računa. Iz tega a contrario izhaja, da pred sprejetjem tega obvestila Komisija v stališču glede uporabe obrestne mere na podlagi obrestnoobrestnega računa v nalogih za vračilo ni presegla pristojnosti.
41 Uporaba obrestne mere na podlagi obrestnoobrestnega računa je bila v Uredbi uvedena le s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 (UL L 140, str. 1), v skladu s katerim se „obrestna mera do datuma vračila pomoči izračuna na podlagi obrestnoobrestnega računa“.
42 Drugič, Komisija nikakor ni izkazala, da je bila v času izpodbijane odločbe njena praksa, da je v nalogih za vračilo naložila plačilo obresti, izračunanih na podlagi obrestnoobrestnega računa. Po eni strani glede tega v izpodbijani odločbi ne navaja nobene odločbe. Po drugi strani kot odgovor na pisno vprašanje Sodišča prve stopnje, da bi se ugotovila njena praksa v tistem času, Komisija ni mogla navesti niti ene same odločbe pred izpodbijano odločbo, v kateri je naložila plačilo obresti, izračunanih na podlagi obrestnoobrestnega računa.
43 Iz tega izhaja, da je bila naložitev plačila obresti, izračunanih na podlagi obrestnoobrestnega računa, v obravnavani zadevi prvi izraz nove in pomembne politike Komisije, ki je sploh ni pojasnila. Komisija bi morala v izpodbijani odločbi po eni strani navesti, da se je odločila, da pripiše obresti, in po drugi strani utemeljiti svoj pristop (glej v tem smislu po analogiji sodbo Sodišča z dne 26. novembra 1975 v zadevi Fabricants de papiers peints proti Komisiji, 73/74, Recueil, str. 1491, točke od 31 do 34). V nasprotju s tem, kar trdi Komisija (glej točko 32 zgoraj), je sklicevanje na sodbo Siemens, ki se na splošno nanaša na pomembnost naložitve plačila obresti, ne prinaša natančnejših pojasnil, ki so v obravnavani zadevi potrebna.
44 Dodati je treba, da je imela glede na čas, ki je pretekel med sporno prodajo in izpodbijano odločbo, namreč trinajst let, naložitev plačila obresti, izračunanih na podlagi obrestnoobrestnega računa, velike finančne posledice za znesek pomoči, ki jo je treba vrniti (glej točko 10 zgoraj). Zato sta se želela tožeča stranka in intervenient še posebej seznaniti z razlogi za naložitev plačila obresti, izračunanih na podlagi obrestnoobrestnega računa. V takih okoliščinah je bila obveznost Komisije, da obrazloži izpodbijano odločbo, še večja.
45 Poleg tega obrazložitev Komisije glede uporabe obrestne mere 5,7 % ni zadostna. Komisija jo v izpodbijani odločbi zgolj opisuje kot referenčno stopnjo, ki se uporabi za izračun elementa pomoči javnih subvencij v Franciji od 1. januarja 2000 in v opombi pod črto navaja tabelo, ki jo je določila za izračun „enakovredne subvencije“ pomoči in ki navaja referenčno stopnjo in diskontiranje, ki so jih določile države članice (uvodni izjavi 172 in 239).
46 Iz obvestila Komisije iz leta 1997 o metodi določanja referenčnih in diskontnih stopenj (UL C 273, str. 3) je „okvirna stopnja določena kot petletna medbančna menjalna obrestna mera, […] povišana za premijo“. Videti je, da je obrestna mera 5,7 %, ki se uporablja v letu 2000, izražala referenčno stopnjo za petletno obdobje. Izpodbijana odločba tako nikakor ne utemeljuje uporabe te obrestne mere za trinajstletno obdobje, ki teče od datuma sporne prodaje leta 1987 do datuma izdaje izpodbijane odločbe leta 2000.
47 Poleg tega obvestilo iz leta 1997 ne vsebuje nobene navedbe glede vprašanja, ali bi morale biti obrestne mere navadne ali izračunane na podlagi obrestnoobrestnega računa. Do datuma izpodbijane odločbe se je ta tabela uporabljala za uporabo navadnih obrestnih mer. V izpodbijani odločbi ni nobene obrazložitve glede tega, ali so se za izračun obresti na podlagi obrestnoobrestnega računa uporabile te stopnje.
48 Komisija zatrjuje, da je uporaba obrestne mere na podlagi obrestnoobrestnega računa za diskontiranje začetne vrednosti subvencije utemeljena s potrebo po vzpostavitvi učinkovite konkurence z ukinitvijo ugodnosti, ki jih je imel upravičenec (glej točko 32 zgoraj).
49 Taka utemeljitev po eni strani predpostavlja, da ima upravičenec še vedno tako ugodnost na ta dan, in po drugi strani, da je oblika sporne pomoči podobna brezobrestnemu posojilu zneska, ki je enak vrednosti začetne subvencije. Izpodbijana odločba glede tega ne vsebuje nobenega pojasnila.
50 Glede tega je treba spomniti, da je v skladu z izpodbijano odločbo pomoč, dodeljena leta 1987 družbi Scott, dobila obliko prenosa oskrbovanega zemljišča po preferenčni ceni, torej po nižji ceni, kot je bila takrat tržna cena. Sploh ni očitno, da v takih okoliščinah diskontiranje ocenjene vrednosti začetne subvencije z uporabo obrestne mere na podlagi obrestnoobrestnega računa v višini 5, 7 % med zadevnim obdobjem doseže številko, ki ustreza vrednosti ugodnosti, ki jo je imel upravičenec kot lastnik sredstva leta 2000. Komisija je dejansko ugotovila, da je ugodnost, dodeljena leta 1987, izvirala iz prenosa lastnine oskrbovanega zemljišča, subvencioniranega v višini 56 % (39,58 milijona FRF na ocenjeno vrednost 70,588 milijona FRF). Izpodbijana odločba ne določa natančno, v čem je imela družba Scott še vedno tako ugodnost v času sprejetja odločbe.
51 Poleg tega je res, da je družba Scott ustavila dejavnosti v industrijskem območju La Saussaye in da sta bila zemljišče in tovarna leta 1998 prodana družbi P & G (glej točko 7 zgoraj) za 27,6 milijona FRF po navedbah francoskih organov (uvodna izjava 162 izpodbijane odločbe). Čeprav ni ocenila, da bi bilo treba preveriti ta podatek, Komisija ne izpodbija, da je do te prodaje prišlo v običajnih tržnih pogojih in to prodajo analizira v izpodbijani odločbi, tako da sprejme možnost, da je bilo zemljišče prodano za 27,6 milijona FRF (uvodne izjave od 163 do 166). Ta cena je bila nižja ne samo od vrednosti, ki jo je določila Komisija leta 1987 (70,588 milijona FRF), ampak tudi od cene 31 milijonov FRF, ki jih je družba Scott plačala družbi Sempel.
52 V teh okoliščinah in zaradi neobstoja obrazložitve v izpodbijani odločbi glede vezi med domnevno ugodnostjo, ki naj bi jo imela družba Scott leta 2000, in zneskom 80,77 milijona FRF, Sodišče prve stopnje ne more izvajati sodnega nadzora glede tega, ali obrestna mera na podlagi obrestnoobrestnega računa vodi k diskontirani vrednosti, ki je enaka vrednosti ugodnosti, ki jo je treba ukiniti.
53 Končno v izpodbijani odločbi obstaja očitno neskladje, ki ga Komisija ni razložila. Čeprav je izračunala diskontirano vrednost pomoči v izpodbijani odločbi, tako da je uporabila obrestno mero obresti na podlagi obrestnoobrestnega računa, člen 2 te odločbe, s tem da določa, da je vračilo treba izvesti v skladu z nacionalnimi pravili (glej točko 10 zgoraj), povzroči, da se bodo obresti za obdobje od datuma izdaje izpodbijane odločbe do datuma vrnitve pomoči izračunale po navadni obrestni meri. Komisija na noben način ni utemeljila uporabe obresti, izračunanih na podlagi obrestnobrestnega računa, do datuma izpodbijane odločbe, nato pa uporabe obresti, izračunanih na podlagi navadne obrestne mere, do vračila pomoči. Poleg tega, čeprav je družba Scott to neskladje izpostavila (glej točko 31 zgoraj), Komisija v tem postopku ni niti skušala utemeljiti svojega pristopa glede tega.
54 Iz tega izhaja, da izpodbijana odločba ni dovolj utemeljena. Treba je torej ugoditi petemu delu drugega tožbenega razloga in zato razglasiti izpodbijano odločbo za nično, kolikor se nanaša na pomoč, odobreno v obliki preferenčne cene spornega zemljišča, ne da bi bilo treba preučiti preostale tožbene razloge in trditve, ki so se navajali v podporo tožbi.
Stroški
55 Sodišče prve stopnje si je v sodbi Loiret proti Komisiji, točka 18 zgoraj, pridržalo odločitev o stroških.
56 V tej sodbi mora torej Sodišče prve stopnje odločiti o vseh stroških, ki so povezani s postopkom pred Sodiščem prve stopnje.
57 V skladu s členom 87(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker tožena stranka ni uspela v bistvenem delu predlogov, poleg lastnih stroškov nosi tudi stroške, ki sta jih priglasila tožeča stranka in Scott.
Iz teh razlogov je
SODIŠČE PRVE STOPNJE (prvi senat)
razsodilo:
1) Odločba Komisije 2002/14/ES z dne 12. julija 2000 o državni pomoči Francije v korist družbe Scott Paper SA/Kimberly-Clark se razglasi za nično, kolikor se nanaša na pomoč, dodeljeno v obliki preferenčne cene zemljišča iz člena 1.
2) Komisija nosi svoje stroške in stroške tožeče stranke ter družbe Scott.
Cooke | García-Valdecasas | Labucka |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 29. marca 2007.