Tožba, vložena 2. decembra 2011 - GFKL Financial Services proti Komisiji
(Zadeva T-620/11)
Jezik postopka: nemščina
Stranki
Tožeča stranka: GFKL Financial Services AG (Essen, Nemčija) (zastopniki: M. Schweda, S. Schultes-Schnitzlein, J. Eggers in M. Knebelsberger, odvetniki)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predloga
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
sklep Evropske komisije z dne 26. januarja 2011 o državni pomoči Nemčije C 7/10 (ex CP 250/2009 in ex NN 5/2010) - Shema za prenos davčnih izgub v primeru prestrukturiranja podjetij v težavah ("Sanierungsklausel"), številka dokumenta C(2011) 275 (UL L 235, str. 26) razglasi za ničen;
toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe v bistvu navaja naslednje:
1. Kršitev člena 107(1) PDEU: Shema za prenos davčnih izgub v primeru prestrukturiranja podjetij v težavah ni selektiven ukrep.
- Tožena stranka naj bi po mnenju tožeče stranke v sklepu napačno razlagala nemško zakonodajo o davku od dohodkov pravnih oseb. Predvsem naj bi napačno določila merodajen referenčni sistem. Napačno naj bi izhajala iz tega, da je določba o izjemi iz člena 8(1) nemškega zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Körperschaftsteuergesetz, v nadaljevanju: KStG), v skladu s katero izgube, ki jih je mogoče prenesti, zapadejo v nekaterih primerih pridobitev deležev, del referenčnega sistema. Dejansko naj bi bil ta predpis odstopanje od referenčnega sistema. Za referenčni sistem je značilna splošna možnost prenosa izgub v poznejša davčna obdobja. To je še toliko bolj razvidno iz objektivnega (ustavnopravnega) neto načela.
- Shema za prenos davčnih izgub v primeru prestrukturiranja podjetij v težavah naj bi bila poleg tega splošen ukrep davčne politike, ki ne zagotavlja selektivne prednosti, saj posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga ne daje prednosti in zato gospodarskih subjektov, ki so glede na cilj davčnega sistema v primerljivem dejanskem in pravnem položaju, ne obravnava drugače.
- Nazadnje, shema za prenos davčnih izgub v primeru prestrukturiranja podjetij v težavah naj bi bila upravičena tudi z notranjo strukturo nemškega davčnega sistema, saj naj bi pomagala pri uveljavitvi temeljnih načel nemške zakonodaje o davku od dohodkov pravnih oseb (zlasti načela medobdobnega izravnavanja izgub), ki izhajajo neposredno iz nemškega temeljnega zakona.
2. Kršitev člena 107(1) PDEU: Neobstoj subvencije iz državnih sredstev
Tožeča stranka v zvezi s tem zatrjuje, da prenosi izgub, ki so ohranjeni s shemo za prenos davčnih izgub v primeru prestrukturiranja podjetij v težavah, niso subvencija iz državnih sredstev v smislu člena 107(1) PDEU, ker se s shemo za prenos davčnih izgub v primeru prestrukturiranja podjetij v težavah ne daje finančna prednost, ampak na podlagi te sheme le ni mogoče odvzeti že obstoječega finančnega položaja.
3. Kršitev obveznosti obrazložitve
Tožeča stranka glede tega trdi, da izpodbijani sklep pomeni bistveno kršitev postopka. Meni, da referenčni sistem, ki ga je uvedla tožena stranka, ni razumljivo obrazložen. Poleg tega naj bi številne napake, ki jih je tožena stranka storila pri presoji osnovne nemške zakonodaje o davku od dohodkov pravnih oseb, v celoti gledano povzročile, da temeljnih razmislekov tožene stranke ni več mogoče prepoznati. Tožeča stranka trdi, da iz izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati dejanskih in pravnih okoliščin, s katerimi tožena stranka utemeljuje svoje mnenje, da je shemo za prenos davčnih izgub v primeru prestrukturiranja podjetij v težavah mogoče opredeliti kot pomoč.
4. Kršitev načela varstva legitimnih pričakovanj
Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da je izpodbijani sklep nezakonit tudi zato, ker je z njim odrejeno takojšnje in dejansko vračilo (domnevnih) pomoči, ne da bi bilo Nemčiji dovoljeno upoštevati, da pri upravičencu obstaja upravičeno pričakovanje glede obstoja upravičenja. Z izpodbijanim sklepom je v tem smislu kršeno nepisano načelo varstva legitimnih pričakovanj v pravu Unije.
____________