SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(sodnik posameznik)

z dne 12. julija 2013

Zadeva F‑32/12

Luigi Marcuccio

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Člen 34(1) Poslovnika – Tožba, vložena po telefaksu v roku za vložitev tožbe in podpisana z žigom ali z drugim načinom reprodukcije podpisa odvetnika – Prepoznost tožbe – Očitna nedopustnost“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero L. Marcuccio predlaga predvsem razglasitev ničnosti odločbe Evropske komisije, s katero je zavrnila njegovo zahtevo z dne 4. januarja 2011 in plačilo zneska 3174,87 EUR iz naslova četrtine stroškov, nastalih v postopku v zadevi, v kateri je bila izdana sodba Sodišča za uslužbence z dne 9. junija 2010 v zadevi Marcuccio proti Komisiji (F‑56/09), skupaj z zamudnimi obrestmi in periodičnimi denarnimi kaznimi. Pred vložitvijo tožbe po pošti je bil dokument, predstavljen kot prepis izvirnika tožbe, vložene po pošti, 7. marca 2012 poslan po telefaksu.

Odločitev:      Tožba se zavrže kot očitno nedopustna. L. Marcuccio nosi svoje stroške in naloži se mu plačilo stroškov Evropske komisije.

Povzetek

Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Zahteve obličnosti – Lastnoročni podpis odvetnika – Bistveno pravilo stroge uporabe – Tožba, vložena po telefaksu – Podpis odvetnika, odtisnjen z žigom ali drugim načinom reprodukcije – Datum prejema telefaksa, ki se ne more upoštevati za presojo spoštovanja roka za vložitev tožbe – Vložitev ustrezno podpisane vloge po izteku roka – Očitna nedopustnost tožbe

(Statut Sodišča, člen 21; Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 34(1); Kadrovski predpisi za uradnike, člen 91(3))

Z zahtevo lastnoročnega podpisa v smislu člena 34(1), prvi pododstavek, Poslovnika Sodišča za uslužbence se z namenom pravne varnosti skuša doseči zagotovitev izvirnosti vloge in izključitev tveganja, da ta v resnici ni delo avtorja, pooblaščenega za ta namen. Zato je treba to zahtevo obravnavati kot bistveno pravilo obličnosti in jo strogo uporabljati, tako da njeno nespoštovanje povzroči nedopustnost tožbe. V zvezi s tem posredni in mehanski način „podpisovanja“, ki zajema žigosanje vloge, s katero se postopek začne, z žigom z vgraviranim podpisom odvetnika, ki ga je pooblastila tožeča stranka, kot sam ne dopušča ugotovitve, da je bil nujno odvetnik tisti, ki je podpisal zadevni procesni akt.

Zato vloga, vložena po telefaksu ter podpisana z žigom z vgraviranim podpisom odvetnika ali drugim načinom reprodukcije, ne vsebuje izvirnika podpisa odvetnika tožeče stranke, kar je v nasprotju s členom 34(1), prvi pododstavek, Poslovnika, zato jo je treba razglasiti za nedopustno.

Iz tega sledi, da datuma prejema tega dokumenta, poslanega po telefaksu, ni mogoče upoštevati za presojo, ali je bil rok za vložitev tožbe, določen v členu 91(3) Kadrovskih predpisov, upoštevan, ter da je edina vloga, ki se lahko v zvezi s tem upošteva, vloga, ki je prispela v sodno tajništvo Sodišča za uslužbence in na kateri je lastnoročni podpis odvetnika tožeče stranke.

Kadar ta vloga prispe v sodno tajništvo po izteku roka za vložitev tožbe, jo je treba šteti za prepozno, kar povzroči nedopustnost tožbe.

(Glej točke 28, 29, 32 in 33.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 23. maj 2007, Parlament/Eistrup, T‑223/06 P, točka 50.