Language of document : ECLI:EU:C:2018:675

SODBA SODIŠČA (peti senat)

z dne 6. septembra 2018(*)

„Predhodno odločanje – Pravosodno sodelovanje v civilnih in gospodarskih zadevah – Postopek za evropski plačilni nalog – Uredba (ES) št. 1896/2006 – Izdaja plačilnega naloga skupaj z vlogo za plačilni nalog – Neobstoj prevoda vloge za plačilni nalog – Evropski plačilni nalog, ki je izvršljiv – Predlog za ponovno preučitev po izteku roka za ugovor – Vročanje sodnih in zunajsodnih pisanj – Uredba (ES) št. 1393/2007 – Uporabnost – Člen 8 in Priloga II – Obvestitev naslovnika o pravici do zavrnitve sprejema neprevedenega začetnega procesnega akta – Neobstoj standardnega obrazca – Posledice“

V zadevi C‑21/17,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Nejvyšší soud (vrhovno sodišče, Češka republika) z odločbo z dne 30. novembra 2016, ki je na Sodišče prispela 18. januarja 2017, v postopku

Catlin Europe SE

proti

O.K. Trans Praha spol. s r.o.,

SODIŠČE (peti senat),

v sestavi J. L. da Cruz Vilaça, predsednik senata, E. Levits, A. Borg Barthet, sodnika, M. Berger, sodnica, in F. Biltgen (poročevalec), sodnik,

generalni pravobranilec: M. Wathelet,

sodni tajnik: A. Calot Escobar,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za O.K. Trans Praha spol. s r.o. M. Laipold, advokát,

–        za grško vlado V. Karra, A. Dimitrakopoulou, M. Tassopoulou in E. Tsaousi, agentke,

–        za italijansko vlado G. Palmieri, agentka, skupaj z G. Rocchitto, avvocato dello Stato,

–        za avstrijsko vlado C. Pesendorfer, agentka,

–        za Evropsko komisijo M. Šimerdová in M. Heller, agentki,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 29. maja 2018

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Uredbe (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (UL 2006, L 399, str. 1) in Uredbe (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah v državah članicah (,,vročanje pisanj“) ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 (UL 2007, L 324, str. 79).

2        Ta predlog je bil vložen v sporu med družbama Catlin Europe SE in O.K. Trans Praha spol. s r.o. glede postopka za evropski plačilni nalog.

 Pravni okvir

 Uredba št. 1896/2006

3        Člen 7 Uredbe št. 1896/2006 določa:

„1.      Vloga za evropski plačilni nalog se predloži na standardnem obrazcu A, kot je določen v Prilogi I.

2.      V vlogi se navede:

[…]

(d)      temelj zahtevka, vključno z opisom okoliščin, ki se uveljavljajo kot podlaga za zahtevek in po potrebi za zahtevane obresti;

(e)      opis dokazov v podporo zahtevku;

[…]“

4        Člen 12(2) te uredbe določa:

„Evropski plačilni nalog se izda skupaj s kopijo obrazca za vlogo.[…]“

5        Člen 16, od (1) do (3), te uredbe določa:

„1.      Tožena stranka lahko vloži ugovor zoper evropski plačilni nalog pri sodišču izvora […]

2.      Ugovor se pošlje v 30 dneh od vročitve naloga toženi stranki.

3.      Tožena stranka v ugovoru zgolj izjavi, da ugovarja zahtevku, brez navedbe razlogov za ugovor.“

6        Člen 20 Uredbe št. 1896/2006, naslovljen „Ponovna preučitev v izrednih primerih“, določa:

„1.      Po izteku roka iz člena 16(2) ima tožena stranka pravico pred pristojnim sodiščem države članice izvora zahtevati ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga, če:

(a)      (i)      je bil plačilni nalog vročen na enega od načinov iz člena 14,

in

(ii)      vročitev brez njene krivde ni bila opravljena pravočasno, da bi ji omogočila pripraviti obrambo, ali

ali

(b)      tožena stranka ni mogla ugovarjati zahtevku zaradi višje sile ali izrednih okoliščin, ki so nastopile brez njene krivde,

pod pogojem, da v vseh navedenih primerih ravna brez odlašanja.

2.      Po izteku roka iz člena 16(2) ima tožena stranka ob upoštevanju zahtev te uredbe tudi pravico pred pristojnim sodiščem države članice izvora zahtevati ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga, če je bil plačilni nalog očitno napačno izdan ali zaradi drugih izjemnih okoliščin.

3.      Če sodišče zavrne vlogo tožene stranke, ker ni podan noben od razlogov za ponovno preučitev iz odstavkov 1 in 2, evropski plačilni nalog ostane veljaven.

Če sodišče odloči, da je ponovna preučitev utemeljena iz enega od razlogov iz odstavkov 1 in 2, je evropski plačilni nalog ničen.“

7        Člen 26 te uredbe določa:

„Vsa procesna vprašanja, ki v tej uredbi niso posebej obravnavana, ureja nacionalno pravo.“

8        Člen 27 Uredbe št. 1896/2006 pod naslovom „Razmerje do Uredbe (ES) št. 1348/2000“ določa:

„Ta uredba ne vpliva na uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah [UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 1, str. 227].“

9        Priloga I k Uredbi št. 1896/2006 vsebuje obrazec A, naslovljen „Vloga za evropski plačilni nalog“.

10      Obrazec E za izdajo evropskega plačilnega naloga je v Prilogi V k navedeni uredbi.

 Uredba št. 1393/2007

11      V skladu z njenim členom 1(1) se Uredba št. 1393/2007 uporablja v civilnih in gospodarskih zadevah, kadar je treba poslati sodno ali izvensodno pisanje iz ene države članice v drugo državo članico z namenom vročitve v slednji državi članici.

12      Člen 8 navedene uredbe, naslovljen „Zavrnitev sprejema pisanja“, določa:

„1.      Organ za sprejem z uporabo standardnega obrazca iz Priloge II pouči naslovnika, da lahko zavrne sprejem pisanja za vročitev v trenutku vročitve ali tako, da pisanje vrne organu za sprejem v enem tednu, in sicer če ni sestavljeno v enem od naslednjih jezikov ali mu ni priložen prevod v enega od naslednjih jezikov:

(a)      jezik, ki ga naslovnik razume; ali

(b)      uradni jezik zaprošene države članice ali, če je v tej državi več uradnih jezikov, v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov kraja, kjer je treba opraviti vročitev.

2.      Če je organ za sprejem obveščen, da naslovnik zavrača prejem pisanja v skladu z odstavkom 1, o tem s potrdilom iz člena 10 nemudoma obvesti organ za pošiljanje ter vrne zaprosilo in pisanja, za katera se zahteva prevod.

3.      Če je naslovnik zavrnil sprejem pisanja v skladu z odstavkom 1, se lahko vročitev pisanja naslovniku opravi tako, da se mu v skladu z določbami te uredbe vroči pisanje, ki mu je priložen prevod v jezik iz odstavka 1. V tem primeru je dan vročitve pisanja datum, na katerega se v skladu s pravom zaprošene države članice vroči pisanje, ki mu je priložen prevod. Kadar pa je treba v skladu s pravom države članice pisanje vročiti v določenem roku, se v zvezi s prosilcem upošteva dan vročitve začetnega pisanja, določen v skladu s členom 9(2).

4.      Za načine pošiljanja in vročitve sodnih pisanj iz oddelka 2 se prav tako uporabljajo odstavki 1, 2 in 3.

5.      Za namene odstavka 1 diplomatski ali konzularni predstavniki, če se pisanje vroča v skladu s členom 13, ali organ ali oseba, če se pisanje vroča v skladu s členom 14, poučijo naslovnika, da lahko zavrne sprejem pisanja in da mora zavrnjeno pisanje poslati tem predstavnikom, organu oziroma osebi.“

13      Standardni obrazec v Prilogi II k Uredbi št. 1393/2007, naslovljen „Obvestilo naslovnika glede pravice do zavrnitve sprejema pisanja“, vsebuje naslednje opozorilo za naslovnika pisanja:

„Sprejem pisanja lahko zavrnete, če ni sestavljeno v jeziku, ki ga razumete, ali v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov kraja vročitve, oziroma mu ni priložen prevod v enega od teh jezikov.

Če želite uveljaviti to pravico, morate zavrniti sprejem pisanja v trenutku vročitve, in sicer neposredno pri osebi, ki pisanje vroča, ali pisanje vrniti na spodaj navedeni naslov v roku enega tedna z izjavo, da sprejem zavračate.“

14      Ta standardni obrazec vsebuje tudi „izjavo naslovnika“, ki jo mora ta podpisati, če zavrne sprejem zadevnega pisanja, in ki se glasi:

„Zavračam sprejem priloženega pisanja, ker ni sestavljeno v jeziku, ki ga razumem, ali v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov kraja vročitve, oziroma mu ni priložen prevod v enega od teh jezikov.“

15      Nazadnje, na tem standardnem obrazcu je navedeno, da mora v tem primeru naslovnik navesti jezik oziroma jezike, ki jih razume med uradnimi jeziki Unije.

16      Člen 25 Uredbe št. 1393/2007 določa:

„1.      Uredba (ES) št. 1348/2000 se razveljavi z dnem začetka uporabe te uredbe.

2.      Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo […].“

 Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje

17      Iz predložitvene odločbe izhaja, da je O.K. Trans Praha, družba češkega prava, pri Okresní soud Praha – západ (okrajno sodišče Praga zahod, Češka republika) vložila vlogo za izdajo evropskega plačilnega naloga zoper družbo Catlin Innsbruck GmbH s sedežem v Avstriji, katere pravna naslednica je družba Catlin Europe s sedežem v Kölnu (Nemčija).

18      Okresní soud Praha – západ (okrajno sodišče Praga zahod) je ugodilo tej vlogi in 1. avgusta 2012 izdalo zaprošeni evropski plačilni nalog.

19      Ta nalog je bil družbi Catlin Europe vročen 3. avgusta 2012, izvršljiv pa je postal 3. septembra 2012.

20      Družba Catlin Europe je 21. decembra 2012, torej po izteku roka za ugovor iz člena 16(2) Uredbe št. 1896/2006, vložila predlog za ponovno preučitev navedenega plačilnega naloga na podlagi člena 20(2) te uredbe.

21      Družba Catlin Europe je v utemeljitev tega predloga trdila, da neskladno s členom 8(1) Uredbe št. 1393/2007 s standardnim obrazcem iz Priloge II k tej uredbi ni bila obveščena o pravici, da lahko zavrne sprejem pisanja za vročitev, če to ni sestavljeno v enem od jezikov iz te določbe ali mu ni priložen prevod v enega od jezikov iz te določbe.

22      Kopija obrazca za vlogo za plačilni nalog, ki je bila v skladu z zahtevami iz člena 12(2) Uredbe št. 1896/2006 priložena plačilnemu nalogu z dne 1. avgusta 2012, je bila namreč sestavljena samo v češčini, ne da bi ji bil priložen prevod v nemščino.

23      Družba Catlin Europe je iz tega sklepala, da začetnega procesnega akta ni mogla razumeti, kar naj bi bila izredna okoliščina v smislu člena 20(2) te uredbe, na podlagi katerega se lahko upraviči ponovna preučitev izdaje plačilnega naloga v skladu s to določbo.

24      Vendar je Okresní soud Praha – západ (okrajno sodišče Praga zahod) ta predlog za ponovno preučitev zavrnilo z odločbo z dne 8. aprila 2013, ki jo je 17. junija 2013 v pritožbenem postopku potrdilo Krajský soud v Praze (okrožno sodišče v Pragi, Češka republika).

25      Po mnenju tega sodišča je bil evropski plačilni nalog družbi Catlin Europe pravilno vročen v skladu z zahtevami iz člena 14 Uredbe št. 1896/2006. Poleg tega naj nepoučitev naslovnika o možnosti zavrnitve sprejema vročenega pisanja na podlagi člena 8(1) Uredbe št. 1393/2007 ne bi mogla povzročiti neveljavnosti plačilnega naloga ali utemeljevati njegove ponovne preučitve, ker v Uredbi št. 1896/2006 taka posledica ni predvidena.

26      Družba Catlin Europe je pri Nejvyšší soud (vrhovno sodišče, Češka republika) vložila kasacijsko pritožbo.

27      To sodišče se sprašuje, ali v zadevi, o kateri odloča, neupoštevanje zahtev iz člena 8(1) Uredbe št. 1393/2007 lahko utemeljuje ponovno preučitev plačilnega naloga, kot je predvidena v členu 20 Uredbe št. 1896/2006.

28      Zadnjenavedena uredba naj predvsem ne bi vsebovala nobene določbe, ki bi urejala jezik, v katerem mora biti vloga za plačilni nalog vročena toženi stranki. Poleg tega naj bi Uredba št. 1896/2006 – drugače kot Uredba št. 1393/2007 – določala posebna pravila, ki temeljijo na uporabi standardnih obrazcev, ki so določeni v prilogah k prvonavedeni uredbi in ki morajo biti v bistvu izpolnjeni z vnaprej določenimi številčnimi kodami. Zato se predložitveno sodišče sprašuje, ali je mogoče sklepati, da lahko povsem formalna kršitev postopka, na kakršno se sklicuje družba Catlin Europe, pomeni kršitev njene pravice do obrambe.

29      V teh okoliščinah je Nejvyšší soud (vrhovno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je treba člen 20(2) Uredbe [št. 1896/2006] razlagati tako, da nepoučitev naslovnika o možnosti, da lahko zavrne sprejem pisanja za vročitev, kot je določena v členu 8(1) Uredbe [št. 1393/2007], daje podlago za pravico tožene stranke (naslovnika), da zahteva ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga po členu 20(2) Uredbe [št. 1896/2006]?“

 Vprašanje za predhodno odločanje

30      Predložitveno sodišče z vprašanjem v bistvu sprašuje na eni strani, ali je treba uredbi št. 1896/2006 in št. 1393/2007 razlagati tako, da če je evropski plačilni nalog toženi stranki vročen, ne da bi bila vloga za izdajo plačilnega naloga, ki je bila priložena, sestavljena v jeziku, za katerega se šteje, da ga tožena stranka razume, oziroma ji ni bil priložen prevod vloge v ta jezik, kot to zahteva člen 8(1) Uredbe št. 1393/2007, mora biti tožena stranka s standardnim obrazcem iz Priloge II k tej zadnji uredbi, pravilno obveščena o tem, da ima pravico do zavrnitve sprejema zadevnega pisanja. Predložitveno sodišče na drugi strani sprašuje, kakšne so posledice neobstoja te informacije, in zlasti, ali je takšna okoliščina lahko podlaga za predlog za ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga po členu 20(2) Uredbe št. 1896/2006.

31      Glede prvega vidika zastavljenega vprašanja v zvezi s tem, ali se določbe člena 8(1) Uredbe št. 1393/2007 uporabijo v okviru izdaje evropskega plačilnega naloga toženi stranki skupaj z obrazcem za vlogo za izdajo evropskega plačilnega naloga v skladu z določbami Uredbe št. 1896/2006, je treba najprej spomniti, da Uredba št. 1393/2007 v tej določbi izrecno določa možnost naslovnika pisanja za vročitev, da zavrne njegov sprejem, če to pisanje ni sestavljeno ali mu ni priložen prevod v jeziku, ki ga naslovnik razume, niti v uradnem jeziku izvršitvene države članice ali, če je v tej državi več uradnih jezikov, v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov kraja, kjer je treba opraviti vročitev.

32      V takšnih okoliščinah je Sodišče že večkrat odločilo, da je ta možnost zavrnitve sprejema pisanja za vročitev pravica naslovnika tega pisanja (glej v tem smislu sodbo z dne 16. septembra 2015, Alpha Bank Cyprus, C‑519/13, EU:C:2015:603, točka 49; sklep z dne 28. aprila 2016, Alta Realitat, C‑384/14, EU:C:2016:316, točka 61, in sodbo z dne 2. marca 2017, Henderson, C‑354/15, EU:C:2017:157, točka 50).

33      Sodišče je poudarilo tudi, da pravica zavrniti sprejem pisanja, ki se vroča, izhaja iz nujnosti varstva pravice naslovnika tega pisanja do obrambe v skladu z zahtevami poštenega sojenja, ki je določeno v členu 47, drugi odstavek, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in členu 6(1) Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane v Rimu 4. novembra 1950. Čeprav je namreč namen Uredbe št. 1393/2007 predvsem izboljšanje učinkovitosti in hitrosti sodnih postopkov in zagotovitev učinkovitega izvajanja sodne oblasti, je Sodišče presodilo, da se navedeni cilji ne smejo dosegati tako, da se kakor koli dejansko omejuje pravica naslovnikov zadevnih pisanj do obrambe (sodba z dne 2. marca 2017, Henderson, C‑354/15, EU:C:2017:157, točka 51 in navedena sodna praksa).

34      Zato je treba zagotoviti ne le to, da naslovnik pisanja resnično prejme zadevno pisanje, temveč tudi to, da mu je omogočena seznanitev ter dejansko in popolno razumevanje smisla in obsega pravnega sredstva, vloženega proti njemu v tujini, tako, da lahko v izvorni državi članici učinkovito pripravi svojo obrambo in uveljavlja svoje pravice (sodba z dne 2. marca 2017, Henderson, C‑354/15, EU:C:2017:157, točka 52 in navedena sodna praksa).

35      Da pa bi pravica do zavrnitve iz člena 8(1) Uredbe št. 1393/2007 lahko ustrezno učinkovala, je potrebno, da je bil naslovnik pisanja pravilno predhodno in pisno obveščen o obstoju te pravice (sodba z dne 2. marca 2017, Henderson, C‑354/15, EU:C:2017:157, točka 53 in navedena sodna praksa).

36      V sistemu, vzpostavljenem s to uredbo, je naslovnik o tem obveščen prek standardnega obrazca iz Priloge II k tej uredbi (sodba z dne 2. marca 2017, Henderson, C‑354/15, EU:C:2017:157, točka 54 in navedena sodna praksa).

37      Sodišče je v zvezi z obsegom, ki ga je treba priznati temu standardnemu obrazcu, že presodilo, da Uredba št. 1393/2007 ne določa nobene izjeme od uporabe tega obrazca (sodba z dne 2. marca 2017, Henderson, C‑354/15, EU:C:2017:157, točka 55 in navedena sodna praksa).

38      Iz tega preudarka in iz cilja, ki se dosega s standardnim obrazcem iz Priloge II k tej uredbi, kot je opisan v točkah 35 in 36 te sodbe, je treba sklepati, da mora organ za vročanje v vseh okoliščinah, ne da bi imel pri tem diskrecijsko pravico, naslovnika pisanja obvestiti o njegovi pravici, da zavrne sprejem pisanja, pri čemer za to sistematično uporabi navedeni standardni obrazec (sodba z dne 2. marca 2017, Henderson, C‑354/15, EU:C:2017:157, točka 56 in navedena sodna praksa).

39      Glede tega, ali morajo zgornji preudarki veljati tudi v okviru Uredbe št. 1896/2006, je treba ugotoviti, da člen 27 te uredbe izrecno določa, da ta ne vpliva na uporabo Uredbe št. 1348/2000. Ta pa je bila razveljavljena in nadomeščena z Uredbo št. 1393/2007, in člen 25(2) te uredbe jasno navaja, da se „[s]klicevanja na […] [U]redbo [št 1348/2000] […] štejejo za sklicevanja na […] [Uredbo št. 1393/2007]“.

40      Tako je treba vprašanja, ki niso urejena z Uredbo št. 1896/2006 glede vročitve evropskega plačilnega naloga, skupaj z vlogo za plačilni nalog, če je to potrebno, razrešiti v skladu z Uredbo št. 1393/2007.

41      Poleg tega je jasno, da mora biti vloga za plačilni nalog, ki je začetni procesni akt za izdajo evropskega plačilnega naloga, opredeljena kot „pisanje“ v smislu člena 8(1) Uredbe št. 1393/2007.

42      Poleg tega člen 12(2) Uredbe št. 1896/2006 določa, da se plačilni nalog izda skupaj s kopijo obrazca za vlogo, tako da vročitev plačilnega naloga toženi stranki vedno spremlja tudi vročitev vloge. V obravnavanem primeru je bila opravljena taka dvojna vročitev.

43      Iz tega izhaja, da se zahteve iz člena 8(1) Uredbe št. 1393/2007 ne uporabljajo samo za vročitev samega plačilnega naloga, ampak tudi za vročitev vloge za plačilni nalog. Zato morata biti obe ti pisanji naslovniku vročeni v jeziku, za katerega se šteje, da ga ta razume v smislu tega člena 8(1). Zato mora biti vročen tudi standardni obrazec iz Priloge II k tej uredbi, s katerim se zadevno osebo seznani z njeno pravico do zavrnitve sprejema zadevnega pisanja.

44      Zgornja ugotovitev toliko bolj velja, ker postopek za evropski plačilni nalog, uveden z Uredbo št. 1896/2006, ni kontradiktoren v tem smislu, da nacionalno sodišče odloči samo na podlagi vloge, ki jo vloži tožeča stranka, ne da bi bila tožena stranka obveščena o obstoju postopka proti njej.

45      Torej ima tožena stranka šele v fazi vročitve plačilnega naloga možnost, da se seznani z obstojem vloge in njeno vsebino. Spoštovanje pravice do obrambe, ki jo ohranja člen 8(1) Uredbe št. 1393/2007, je torej v tem kontekstu posebno pomembno.

46      Okoliščina, da je v skladu z Uredbo št. 1896/2006 vloga za plačilni nalog predložena na standardnem obrazcu, katerega vzorec je v Prilogi I k tej uredbi, pri tem ni upoštevna.

47      Tudi če se namreč številna polja na tem standardnem obrazcu lahko izpolnijo z vnaprej določenimi kodami in so zato zlahka razumljiva, ker so bila pojasnila k tem kodam objavljena v Uradnem listu Evropske unije v vseh uradnih jezikih Unije, ostaja dejstvo, da je z navedenim standardnim obrazcem tožeči stranki naloženo tudi, da posreduje, kot izhaja iz člena 7(2)(d) in (e) navedene uredbe, podrobnejša pojasnila v zvezi z opisom konkretnih okoliščin, ki se uveljavljajo kot podlaga za zahtevek, in opisom dokazov v podporo vlogi. Tožena stranka pa mora imeti možnost, da se s temi elementi seznani v jeziku, za katerega se šteje, da ga obvlada, da bi dejansko in v celoti razumela smisel in obseg postopka, ki je bil sprožen proti njej v tujini, ter da bi po potrebi pripravila svojo obrambo.

48      Glede na navedeno je torej treba skleniti, da obvezna in sistematična narava uporabe standardnega obrazca iz Priloge II k Uredbi št. 1393/2007 velja enako za vročitev evropskega plačilnega naloga in za istočasno vročitev vloge za plačilni nalog.

49      Glede drugega vidika zastavljenega vprašanja v zvezi s posledicami, ki izhajajo iz nespoštovanja te obveznosti, iz ustaljene sodne prakse izhaja, da opustitev priložitve standardnega obrazca iz Priloge II k Uredbi št. 1393/2007 ne more povzročiti niti ničnosti pisanja, ki se vroča, niti ničnosti postopka vročanja, saj taka posledica ne bi bila združljiva s ciljem, ki se dosega s to uredbo, in sicer določiti neposreden, hiter in učinkovit način pošiljanja pisanj med državami članicami v civilnih in gospodarskih zadevah (sodba z dne 2. marca 2017, Henderson, C‑354/15, EU:C:2017:157, točka 57 in navedena sodna praksa).

50      Ker pa je posredovanje navedenega standardnega obrazca bistvena postopkovna zahteva, katere namen je varstvo pravice naslovnika pisanja do obrambe, je treba njegovo opustitev popraviti v skladu z določbami te uredbe. Zato mora organ za vročanje naslovnika pisanja nemudoma obvestiti o njegovi pravici, da zavrne sprejem tega pisanja, tako, da mu na podlagi člena 8(1) te uredbe posreduje ta standardni obrazec (glej v tem smislu sodbo z dne 2. marca 2017, Henderson, C‑354/15, EU:C:2017:157, točka 58 in navedena sodna praksa).

51      Iz razlogov, ki so enaki tem, ki so bili navedeni v točkah od 39 do 48 te sodbe, morajo po analogiji veljati enaka pravila za vročanja pisanj v okviru Uredbe št. 1896/2006.

52      Iz tega izhaja, da je treba v primeru, ko, kot v zadevi v glavni stvari, ob vročitvi vloge za plačilni nalog, sestavljene v jeziku, ki ni eden od jezikov iz člena 8(1) Uredbe št. 1393/2007, toženi stranki ni bil izročen standardni obrazec iz Priloge II k tej uredbi, popraviti to opustitev in nepoučitev naslovnika pisanja o njegovi pravici do zavrnitve sprejema tega pisanja, ki izhaja iz take opustitve, tako, da se zadevni osebi čim prej in v skladu z določbami navedene direktive izroči ta standardni obrazec.

53      Poleg tega iz sodne prakse Sodišča izhaja, da v primeru nepravilne vročitve, kakšna je ta v zadevi v glavni stvari, evropski plačilni nalog ni postal veljavno izvršljiv in predpisani rok za toženo stranko za vložitev ugovora ni začel teči (glej po analogiji sodbo z dne 4. septembra 2014, eco cosmetics in Raiffeisenbank St. Georgen, C‑119/13 in C‑120/13, EU:C:2014:2144, točke od 41 do 43 in točka 48).

54      V teh okoliščinah se vprašanje ponovne preučitve evropskega plačilnega naloga na podlagi člena 20 Uredbe št. 1896/2006, kot ga je predložilo predložitveno sodišče, v obravnavanem primeru ne zastavlja.

55      Glede na vse zgoraj navedene ugotovitve je treba na zastavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba uredbi št. 1896/2006 in št. 1393/2007 razlagati tako, da če je bil evropski plačilni nalog toženi strani vročen, ne da bi bila vloga za izdajo plačilnega naloga, ki je bila priložena, sestavljena v jeziku oziroma ji ni bil priložen prevod v jezik, za katerega se šteje, da ga razume, kot to zahteva člen 8(1) Uredbe št. 1393/2007, mora biti tožena stranka s standardnim obrazcem iz Priloge II k tej zadnji uredbi pravilno obveščena o svoji pravici do zavrnitve sprejema zadevnega pisanja.

56      Če se ta formalnost opusti, je treba postopek popraviti v skladu z določbami te zadnje uredbe tako, da se zainteresirani osebi posreduje standardni obrazec iz Priloge II k tej uredbi.

57      V tem primeru zaradi postopkovne nepravilnosti, ki vpliva na vročitev evropskega plačilnega naloga skupaj z vlogo za plačilni nalog, ta plačilni nalog ne postane izvršljiv ter predpisani rok za toženo stranko za vložitev ugovora ne more začeti teči, zaradi česar se člen 20 Uredbe št. 1896/2006 ne more uporabiti.

 Stroški

58      Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (peti senat) razsodilo:

Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog in Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah v državah članicah (,,vročanje pisanj“) ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 je treba razlagati tako, da če je bil evropski plačilni nalog toženi strani vročen, ne da bi bila vloga za izdajo plačilnega naloga, ki je bila priložena, sestavljena v jeziku ali ji ni bil priložen prevod v jeziku, za katerega se šteje, da ga razume, kot to zahteva člen 8(1) Uredbe št. 1393/2007, mora biti tožena stranka s standardnim obrazcem iz Priloge II te zadnje uredbe pravilno obveščena o svoji pravici do zavrnitve sprejema zadevnega pisanja.

Če se ta formalnost opusti, je treba postopek popraviti v skladu z določbami te zadnje uredbe tako, da se zainteresirani osebi posreduje standardni obrazec iz Priloge II k tej uredbi.

V tem primeru zaradi postopkovne nepravilnosti, ki vpliva na vročitev evropskega plačilnega naloga skupaj z vlogo za plačilni nalog, ta plačilni nalog ne postane izvršljiv ter predpisani rok za toženo stranko za vložitev ugovora ne more začeti teči, zaradi česar se člen 20 Uredbe št. 1896/2006 ne more uporabiti.

Podpisi


*      Jezik postopka: češčina.