Tožba, vložena 20. januarja 2012 - PT Musim Mas proti Svetu
(Zadeva T-26/12)
Jezik postopka: angleščina
Stranki
Tožeča stranka: PT Perindustrian dan Perdagangan Musim Semi Mas (PT Musim Mas) (Medan, Indonezija) (zastopnik: D. Luff, odvetnik)
Tožena stranka: Svet Evropske unije
Predloga
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
za nična razglasi člena 1 in 2 Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 1138/2011 z dne 8. novembra 2011 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih maščobnih alkoholov in njihovih mešanic s poreklom iz Indije, Indonezije in Malezije (UL L 293, 11.11.2011, str. 1) (v nadaljevanju: izpodbijana uredba) v delu, v katerem se nanašata na tožečo stranko;
toženi strani naloži plačilo stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet tožbenih razlogov.
1. V okviru prvega tožbenega razloga navaja,
da je Splošno sodišče pristojno za nadzor nad členoma 1 in 2 izpodbijane uredbe in ugotavljanje njune skladnosti z Uredbo Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (v nadaljevanju: osnovna uredba) in s splošnimi načeli evropskega prava.
2. V okviru drugega tožbenega razloga navaja,
da je Svet kršil člen 2(10)(i) osnovne uredbe, s tem da je:
(a) storil očitno napako pri presoji dejstev in zlorabil pooblastila, ker ni priznal, da tožeča stranka in njena hčerinska trgovska družba iz Singapurja tvorita "enotni gospodarski subjekt". Komisija med svojo preiskavo namenoma ni upoštevala dejstev, ki jih je navedla tožeča stranka v zvezi s povezanimi podjetji;
(b) Svet ni zadovoljivo dokazal, da so pogoji za uporabo člena 2(10)(i) osnovne uredbe izpolnjeni. Prav tako je pri uporabi člena 2(10)(i) osnovne uredbe zlorabil pooblastila in storil očitno napako pri presoji, s tem da se je oprl na nepravilna ali zavajajoča dejstva, da bi dokazal, da so pogoji za uporabo navedenega člena osnovne uredbe izpolnjeni. Svet ni upošteval dejstev, ki jih je tožeča stranka navedla Komisiji in ki jih je ta preverila, in jih v nobeni fazi preiskave ni ovrgel.
3. V okviru tretjega tožbenega razloga navaja,
da je Svet kršil člen 2(10), prvi pododstavek, osnovne uredbe, ker:
(a) ni pravično primerjal izvozne cene in normalne vrednosti. Ni zadovoljivo dokazal razlik v dejavnikih, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. V nasprotju z obstoječo sodno prakso ni dokazal neskladnosti med normalno vrednostjo in izvozno ceno ob neobstoju prilagoditev zaradi plačanih provizij. Svet ni upošteval podatkov in dokazov, ki jih je tožeča stranka podala v odgovoru na vprašalnik in med preiskavo in iz katerih je razvidno, da je ICOF S zadolžena tudi za domačo prodajo. Ni zadovoljivo navedel razlogov, zakaj teh podatkov in dokazov ni upošteval. S tem je Svet storil očitno napako pri presoji dejstev in zlorabil pooblastila. Prav tako ni zadostno obrazložil potrebo po prilagoditvi, ta pa je do tožeče stranke diskriminatorna,
(b) Svet se ni izognil podvajanju pri odbitku dobička od izvozne cene. Svet je najprej odbil hipotetičnih 5 % za dobiček ICOF E na podlagi člena 2(9) osnovne uredbe in drugih hipotetičnih 5 % za dobiček ICOF E, tako da je bilo odbitih nerazumnih hipotetičnih 10 % za prodajo v okviru skupine. To je očitno v nasprotju z dejstvi in prakso v zvezi s takimi posli. Komisija kot preiskovalni organ bi to morala vedeti. Svet je zato storil očitno napako pri presoji dejstev v zvezi z dobički skupine in je nepravilno, diskriminatorno in nerazumno uporabil člen 2(10) osnovne uredbe.
4. V okviru četrtega tožbenega razloga navaja,
da je Svet pri presoji položaja tožeče stranke kršil načelo dobrega upravljanja. Ni upošteval podatkov, dokazov in trditev, ki so bili med preiskavo predloženi Komisiji. Nasprotno, Svet se je oprl na uradne račune, plačane provizije in pogodbe zunaj njihovega konteksta, da bi umetno napihnil dampinško maržo tožeče stranke. Svet in Komisija bi morala biti pri svojih sklepih skrbnejša, analizo pa bi morala opraviti natančneje.
5. V okviru petega tožbenega razloga navaja,
da je bila izpodbijana uredba sprejeta v nasprotju z načeloma enakosti in prepovedi diskriminacije. Svet je z uporabo prilagoditve izvozne cene tožeče stranke ustvaril neskladje med izvozno ceno in normalno vrednostjo le zaradi statusne in davčne oblike tožeče stranke. Dalje, za tožečo stranko je bilo uporabljeno dvojno odbitje hipotetičnega dobička prav zaradi te oblike. Oba položaja sta za tožečo stranko v primerjavi z drugimi preiskovanimi podjetji, ki imajo iste stroške, ki niso bili predmet prilagoditev, diskriminatorna.
____________1 - UL L 343, 22.12.2009, str. 51.