Tožba, vložena 30. junija 2011 - CEEES in Asociación de Gestores de Estaciones de Servicio proti Komisiji
(Zadeva T-342/11)
Jezik postopka: španščina
Stranke
Tožeči stranki: Confederación Española de Empresarios de Estaciones de Servicio (CEEES) (Španija) in Asociación de Gestores de Estaciones de Servicio (Madrid, Španija) (zastopnika: A. Hernández Pardo, in B. Marín Corral, odvetnika)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predloga
Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:
izpodbijani akt razglasi za ničnega in
posledično, Komisija naj družbi REPSOL naloži globo ali periodično denarno kazen zaradi kršitve člena 9 Uredbe št. 1/2003.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Ta tožba je vložena zoper sklep Evropske komisije z dne 28. aprila 2011, sprejet v zadevi COMP/39461/CEEES AOP-REPSOL, katere predmet je bila presoja dopustnosti pritožbe, ki sta jo tožeči stranki vložili 30. maja 2007. Ta pritožba je temeljila na treh bistvenih trditvah:
a) obstoj horizontalnih sporazumov med Asociación de Operadores Petrolíferos (AOP) in njenimi člani, ki so omejevali konkurenco med njimi;
b) kršitev členov 101 in 102 PDEU zaradi ohranjanja prodajnih cen tretjim;
c) da družba REPSOL ni izpolnila obveznosti iz Odločbe Komisije z dne 12. aprila 2006 (2006/446/ES) v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 Pogodbe ES, sprejeto v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1/2003 (zadeva COMP/B-1/38.348 - Repsol CPP), in da ta neizpolnitev ni imela posledic, kar zadeva sankcije.
Komisija v izpodbijanem sklepu navaja, da ni zadostnih razlogov, da bi zoper družbo REPSOL sprejela kateri koli ukrep, ki je v Uredbi (ES) št. 1/2003 predviden za primere, če stranke ne izpolnijo svojih obveznosti.
Tožeči stranki v podporo svoji tožbi navajata dva razloga.
Prvi razlog je kršitev člena 9 Uredbe (ES) št. 1/2003 v povezavi s kršitvijo načela neposrednega učinka prava Skupnosti.
Tožeči stranki v zvezi s tem zlasti navajata, da Komisija glede na ugotovitve Autoridad Nacional de la Competencia (nacionalni organ za varstvo konkurence) ne more preprosto spregledati, da družba REPSOL z določanjem prodajnih cen ni izpolnila obveznosti, ki izhajajo iz zaveze, da bo opustila tako ravnanje. Dejansko bi morala dejstva, ki jih je dokazal Autoridad Nacional de la Competencia in ki se nanašajo na kršitev člena 101 PDEU, Komisiji zadostovati za to, da bi neizpolnitev obveznosti s strani družbe REPSOL štela za popolnoma dokazano; in da
bi neukrepanje Komisije v primeru neizpolnitve obveznosti iz odločbe, v zvezi s čimer ima diskrecijsko pristojnost, ogrozilo bistvo mehanizmov, ki so osnova za prevzemanje obveznosti kot alternativne rešitve uvedbi postopka za izrek sankcij, saj bi diskrecijsko moč Komisije spremenilo v arbitrarno moč, ki bi lahko privedla do očitnega posega v pravico do obrambe.
Drugi razlog je kršitev členov 23(2)(c) in 24(1)(c) Uredbe (ES) št. 1/2003.
Po mnenju tožečih strank bi morala Komisija v primeru kršitve člena 9 Uredbe (ES) št. 1/2003, za kakršno gre v tem postopku, naložiti globe in periodične denarne kazni, ki so predvidene v omenjenih določbah.
____________