Zadeva T-289/01

Der Grüne Punkt - Duales System Deutschland GmbH

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Sistem zbiranja in predelave embalaže, ki se prodaja v Nemčiji in ima logotip Der Grüne Punkt – Izjema – Obveznosti, ki jih je naložila Komisija za zagotovitev konkurence – Izključne pravice, ki jih upravitelj sistema dodeli sodelujočim podjetjem za zbiranje – Omejevanje konkurence – Nujnost zagotovitve dostopa konkurentov do infrastrukture za zbiranje, ki jo uporablja upravitelj sistema – Zaveze upravitelja sistema“

Povzetek sodbe

1.      Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Prepoved – Izjema – Zaveza, predlagana v upravnem postopku

(člen 81 ES)

2.      Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Prepoved – Izjema – Pogoji

3.      Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Prepoved – Izjema – Pogoji

(člen 81(1) in (3) ES; Uredba Sveta št. 17, člen 8(1))

4.      Konkurenca – Pravila Skupnosti – Uporaba s strani nacionalnih sodišč

(člen 81(1) ES)

5.      Konkurenca – Podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena

(člen 86(2) ES)

1.      Zaveza, ki jo podjetje predloži v upravnem postopku kot odgovor na pomisleke Komisije, ima v tem okviru učinek pojasnitve vsebine pogodb, ki so bile priglašene z namenom pridobitve negativnega izvida ali izjeme na podlagi člena 81 ES, s tem ko bi se Komisiji pokazalo, kako namerava to podjetje ravnati v prihodnosti. Zato Komisija lahko sprejme odločbo ob upoštevanju te zaveze in Sodišče prve stopnje ni pristojno za presojo o njeni zakonitosti ob upoštevanju elementa, ki se mu je podjetje v upravnem postopku odpovedalo.

(Glej točke od 87 do 89.)

2.      Kadar infrastruktura, ki je v lasti pogodbenih partnerjev podjetja, ki zagotavlja glavnino povpraševanja, za njegove konkurente pomeni ozko grlo, Komisija temu podjetju kot pogoj za negativni izvid ali izjemo na podlagi člena 81 ES lahko določi souporabo te infrastrukture s temi konkurenti, saj bi bili sicer slednji brez vsakršne možnosti, da vstopijo in se obdržijo na zadevnem trgu.

(Glej točke 107, 112 in 113.)

3.      Člen 8(1) Uredbe št. 17 dopušča, da odločbe o izjemi vsebujejo pogoje in obveznosti, in ne določa, pod katerimi pogoji mora Komisija izbrati med prvo ali drugo možnostjo. Dalje, Komisija mora glede na to, da je člen 81(3) ES v korist podjetij izjema od splošnega pravila iz člena 81(1) ES, uživati široko polje proste presoje v zvezi s pogoji, pod katerimi dovoli izjemo, pri čemer upošteva meje svoje pristojnosti, ki izhajajo iz člena 81 ES.

Dejstvo, da je Komisija v drugih zadevah pogosteje uporabljala pogoje kot pa obveznosti, samo po sebi ne more zadostovati, da bi vzbudilo dvom o možnosti iz Uredbe št. 17, to je v odločbi o izjemi določiti obveznosti, ne pa pogojev.

(Glej točki 153 in 154.)

4.      Ko nacionalna sodišča odločajo o sporazumih ali ravnanjih, ki jih je Komisija, ko je ukrepala v okviru pristojnosti, ki jih ima za zagotovitev spoštovanja pravil Skupnosti o konkurenci, že obravnavala v odločbi, ne morejo sprejeti odločb, ki bi bile v nasprotju z odločbo Komisije, pa čeprav bi bila ta lahko v nasprotju z odločbo nacionalnega sodišča prve stopnje.

(Glej točko 197.)

5.      Tudi če bi bilo podjetje, ki upravlja sistem zbiranja in predelave prodajne embalaže, pooblaščeno za opravljanje storitve splošnega gospodarskega pomena v smislu člena 86(2) ES, dejstvo, da mu je Komisija naložila obveznost, da podjetjem za zbiranje ne preprečuje, da s konkurenti tega podjetja sklepajo pogodbe, ki slednjim dovoljujejo uporabo njihovih zabojnikov, druge opreme za zbiranje in razvrščanje embalaže ter izpolnjevanje teh pogodb, nikakor ne dokazuje, da je realizacija storitve zbiranja in predelave, ki je zaupana sistemu, v ekonomsko sprejemljivih pogojih, ogrožena.

(Glej točki 207 in 208.)