Language of document : ECLI:EU:T:2021:201

SKLEP SPLOŠNEGA SODIŠČA (četrti senat)

z dne 20. aprila 2021(*)

„Ničnostna in odškodninska tožba – Sedmi okvirni program za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) – Projekti MARE, Senior in ECRN – Sklep Komisije o izterjavi neupravičeno izplačanih zneskov – Tožeča stranka, ki se ne odziva več na pozive Splošnega sodišča – Ustavitev postopka“

V zadevi T‑539/13 RENV,

Inclusion Alliance for Europe GEIE s sedežem v Bukarešti (Romunija),

tožeča stranka,

proti

Evropski komisiji, ki jo zastopa F. Moro, agentka,

tožena stranka,

zaradi, prvič, predloga na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti Sklepa Komisije C(2013) 4693 final z dne 17. julija 2013 o izterjavi skupnega zneska 212.411,89 EUR, povečanega za obresti, od tožeče stranke, ki ji je bil izplačan v okviru projektov MARE, Senior in ECRN, ter drugič, predloga na podlagi člena 268 PDEU za povračilo premoženjske in nepremoženjske škode, ki naj bi jo tožeča stranka utrpela zaradi tega sklepa,

SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat),

v sestavi S. Gervasoni, predsednik, L. Madise in P. Nihoul (poročevalec), sodnika,

sodni tajnik: E. Coulon,

sprejema naslednji

Sklep

1        Tožeča stranka, Inclusion Alliance for Europe GEIE, je družba s sedežem v Romuniji, ki opravlja dejavnost v zdravstvenem sektorju in sektorju družbenega vključevanja.

2        Komisija Evropskih skupnosti je 19. decembra 2007 in 2. septembra 2008 na podlagi Sklepa št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL 2006, L 412, str. 1) s tožečo stranko sklenila sporazum o nepovratnih sredstvih, naslovljen „Senior – Social Ethical and Privacy Needs in ICT for Older People: a dialogue roadmap“ (Senior – Potrebe po družbeni etiki in zaupnosti v IKT za starejše osebe: načrt dialoga, v nadaljevanju: pogodba Senior), in sporazum o nepovratnih sredstvih, naslovljen „Market Requirements, Barriers and Cost-Benefits Aspects of Assistive Technologies“ (Zahteve trga, ovire ter vidiki stroškov in koristi podpornih tehnologij, v nadaljevanju: pogodba MARE).

3        Poleg tega je Komisija 6. oktobra 2008 v okviru enega od treh posebnih programov Okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije (CIP), sprejetega s Sklepom št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost
(2007–2013) (UL 2006, L 310, str. 15), s tožečo stranko sklenila tretji sporazum o nepovratnih sredstvih, naslovljen „European Civil Registry Network“ (Evropska mreža matičnih registrov, v nadaljevanju: pogodba ECRN).

4        Komisija je 17. julija 2013 po več revizijah, ki so pokazale, da se pri finančnem upravljanju zadevnih projektov niso spoštovali pogoji iz pogodb MARE, Senior in ECRN ter splošni pogoji ustreznih okvirnih programov, sprejela Sklep C(2013) 4693 final o izterjavi skupnega zneska 212.411,89 EUR, povečanega za obresti, od družbe Inclusion Alliance for Europe GEIE (v nadaljevanju: izpodbijani sklep).

5        V skladu s členom 299 PDEU je izpodbijani sklep izvršilni naslov za izterjavo dela finančnih prispevkov, ki jih je tožeča stranka prejela v okviru pogodb MARE, Senior in ECRN, in zamudnih obresti na te zneske.

6        Tožeča stranka je 2. oktobra 2013 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila tožbo, s katero je predlagala odlog izvršitve izpodbijanega sklepa, razglasitev ničnosti „vseh drugih preiskovalnih postopkov, ki jih je izvedla Komisija ali na njen predlog druge organizacije“, razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa na podlagi člena 263 PDEU in plačilo odškodnine s strani Komisije na podlagi člena 268 PDEU zaradi premoženjske in nepremoženjske škode, ki naj bi jo utrpela zaradi izvajanja navedenega sklepa.

7        Splošno sodišče je s sklepom z dne 21. aprila 2016, Inclusion Alliance for Europe/Komisija (T‑539/13, neobjavljen, v nadaljevanju: prvotni sklep, EU:T:2016:235), tožbo zavrglo kot delno očitno nedopustno in jo poleg tega zavrnilo kot delno očitno brez pravne podlage. Glede predloga za razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa je Splošno sodišče menilo, da je več tožbenih razlogov očitno nedopustnih, ker njihov namen ni presoja zakonitosti izpodbijanega akta z vidika pravila prava Unije, ampak temeljijo na razlagi in kršitvi pogodbenih določb, ti ugovori pa spadajo na področje uporabe člena 272 PDEU, in ne člena 263 PDEU.

8        Tožeča stranka je 7. julija 2016 v sodnem tajništvu Sodišča vložila pritožbo zoper prvotni sklep.

9        Tožeča stranka je z ločeno vlogo v sodnem tajništvu Sodišča isti dan vložila predlog za izdajo začasne odredbe na podlagi člena 278 PDEU, s katerim je želela doseči odlog izvršitve prvotnega sklepa in izpodbijanega sklepa.

10      S sklepom z dne 6. septembra 2016, Inclusion Alliance for Europe/Komisija (C‑378/16 P-R, neobjavljen, EU:C:2016:668), je bil predlog za izdajo začasne odredbe zavrnjen.

11      Sodišče je v sodbi z dne 16. julija 2020, Inclusion Alliance for Europe/Komisija (C‑378/16 P, v nadaljevanju: sodba o pritožbi, EU:C:2020:575), razveljavilo prvotni sklep, ker je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je presodilo, da mora sodišče Unije v okviru tožbe, vložene na podlagi člena 263 PDEU, zakonitost zadevnega akta presojati le glede na pravo Unije in da se je na neizpolnitev določil zadevne pogodbe ali na kršitev prava, ki se uporablja za to pogodbo, mogoče sklicevati le v okviru tožbe, vložene na podlagi člena 272 PDEU.

12      Ker stanje postopka ni dovoljevalo, da bi Sodišče samo dokončno odločilo o zadevi, jo je vrnilo v razsojanje Splošnemu sodišču (sodba o pritožbi, točke od 117 do 119) in pridržalo odločitev o stroških. V skladu s členom 88 Poslovnika Sodišča je bila sodba o pritožbi vročena strankama. Za tožečo stranko je bila vročitev naslovljena na A. D’Amica, ki ni bil njen odvetnik, ampak pravni zastopnik.

13      Splošno sodišče je 31. julija 2020 stranki pozvalo, naj predložita pisno stališče v zvezi z ugotovitvami, ki jih je treba za rešitev spora izpeljati iz sodbe o pritožbi, v skladu s členom 217(1) Poslovnika Splošnega sodišča. Ker je bila ta sodba vročena A. D’Amicu, je bil ta poziv naslovljen nanj.

14      Sodno tajništvo Splošnega sodišča je 18. avgusta 2020 tožeči stranki poslalo elektronsko sporočilo, naj potrdi prejem dopisa z dne 31. julija 2020.

15      Odgovora na to elektronsko sporočilo ni prejelo.

16      Splošno sodišče je v dopisu z dne 28. septembra 2020 tožečo stranko znova pozvalo, naj predloži stališče v zvezi z ugotovitvami, ki jih je treba za rešitev spora izpeljati iz sodbe o pritožbi.

17      Tudi na ta dopis ni prejelo odgovora.

18      V tem okviru je sodno tajništvo Splošnega sodišča 16. oktobra 2020 S. Famianiju, ki je bil odvetnik tožeče stranke v postopkih, v katerih sta bila sprejeta prvotni sklep in sklep z dne 6. septembra 2016, Inclusion Alliance for Europe/Komisija (C‑378/16 P-R, neobjavljen, EU:C:2016:668), in sprva v okviru postopka, v katerem je bila izdana sodba o pritožbi, poslalo elektronsko sporočilo, v katerem ga je vprašalo, ali še vedno zastopa tožečo stranko.

19      Tudi na to elektronsko sporočilo ni prejelo odgovora.

20      Po teh različnih ukrepih je Splošno sodišče, ki je ugotovilo, da se tožeča stranka ne odziva več na njegove pozive, z dopisom z dne 21. decembra 2020 v okviru ukrepov procesnega vodstva iz člena 89 Poslovnika stranki pozvalo, naj predstavita svoje stališče glede možnosti, da se po uradni dolžnosti z obrazloženim sklepom ugotovi, da je treba postopek ustaviti, v skladu s členom 131(2) Poslovnika.

21      V tem pozivu je bil določen rok, ki se je iztekel 8. januarja 2021. Za tožečo stranko je bil naslovljen na A. D’Amica, njenega pravnega zastopnika, in na S. Famianija, njenega odvetnika.

22      Na datum, naveden v točki 21 zgoraj, je Splošno sodišče prejelo odgovor Komisije, ni pa prejelo ničesar od A. D’Amica ali S. Famianija.

23      V teh okoliščinah je treba uporabiti člen 131(2) Poslovnika, ki določa, da lahko Splošno sodišče, če se tožeča stranka na njegove pozive ne odziva več, po opredelitvi strank po uradni dolžnosti z obrazloženim sklepom ugotovi, da je treba postopek ustaviti.

24      Če je potrebno, je treba ugotoviti, da je Splošno sodišče 18. januarja 2021 prejelo dopis nekega odvetnika, sestavljen v angleščini in torej v jeziku, ki ni jezik postopka, v katerem je ta trdil, da zastopa tožečo stranko, in zaprosil, ali lahko v njenem imenu predloži stališče v roku, ki bi ga bilo treba določiti, pri čemer je pojasnil, da tožeča stranka ni bila obveščena o zadnjih dopisih Splošnega sodišča zaradi „težav v komunikaciji“ in „posledic pandemije“. Poleg tega je navedel, da je dopis z dne 21. decembra 2020 prejel šele 18. januarja 2021, in zaprosil za dodatni rok, da bi se bolje seznanil z zadevo.

25      S tem dopisom ni mogoče povzročiti pomislekov o ugotovitvi iz točke 23 zgoraj.

26      Najprej je treba ugotoviti, da ta dopis na Splošno sodišče ni bil naslovljen v roku iz točke 21 zgoraj, ampak deset dni po njegovem izteku.

27      Dalje, novi odvetnik tožeče stranke je v njem zgolj na splošno omenil „težave v komunikaciji“ in „posledice pandemije“, ne da bi ponudil kakršen koli natančen in konkreten podatek, na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotoviti, da so te okoliščine lahko od vročitve sodbe o pritožbi onemogočale vsakršen odgovor na pozive Splošnega sodišča.

28      V tem okviru je treba v obravnavani zadevi ob upoštevanju, da tožeča stranka ni ukrepala in da ni navedla konkretnega pojasnila, s katerim bi bilo mogoče to neukrepanje upravičiti, ali elementov, ki bi razloge za navedeno neukrepanje podpirali, po uradni dolžnosti ugotoviti, da je treba, kot določa člen 131(2) Poslovnika, postopek v zvezi s to tožbo ustaviti (glej v tem smislu sklep z dne 22. junija 2016, Marcuccio/Evropska unija, T‑409/14, neobjavljen, EU:T:2016:398, točki 24 in 25).

 Stroški

29      V skladu s členom 219 Poslovnika Splošno sodišče v odločbi, ki jo izda po razveljavitvi in vrnitvi v razsojanje, odloči tako o stroških postopkov pred Splošnim sodiščem kot o stroških pritožbenega postopka pred Sodiščem.

30      V sklepu z dne 6. septembra 2016, Inclusion Alliance for Europe/Komisija (C‑378/16 P-R, neobjavljen, EU:C:2016:668), in nato v sodbi o pritožbi je bila odločitev o stroških pridržana.

31      Splošno sodišče mora torej v tem sklepu odločiti o stroških tega postopka in stroških postopkov, v katerih so bili sprejeti prvotni sklep, sklep z dne 6. septembra 2016, Inclusion Alliance for Europe/Komisija (C‑378/16 P-R, neobjavljen, EU:C:2016:668), in sodba o pritožbi.

32      V skladu s členom 134(3) Poslovnika vsaka stranka nosi svoje stroške, če vsaka uspe samo deloma. Poleg tega na podlagi člena 137 Poslovnika Splošno sodišče, če se postopek ustavi, o stroških odloči po prostem preudarku.

33      V obravnavani zadevi tožeča stranka najprej ni uspela v okviru postopka, v katerem je bil sprejet sklep z dne 6. septembra 2016, Inclusion Alliance for Europe/Komisija (C‑378/16 P-R, neobjavljen, EU:C:2016:668).

34      Dalje, iz prvotnega sklepa in sodbe o pritožbi je razvidno, da Sodišče ni sledilo trditvam Komisije o dopustnosti več razlogov, ki so navedeni v podporo ničnostni tožbi, vloženi pri Splošnem sodišču.

35      Nasprotno pa iz teh odločb ne izhaja, da se niso upoštevale trditve Komisije v zvezi z vprašanjem utemeljenosti teh razlogov, predlogom za odlog izvršitve, predlogom za razglasitev ničnosti „vseh drugih preiskovalnih postopkov, ki jih je izvedla Komisija ali na njen predlog druge organizacije“, in odškodninskim zahtevkom.

36      Nazadnje, iz točk od 13 do 27 zgoraj izhaja, da je odločitev, da se ta postopek ustavi, neposredna posledica ravnanja tožeče stranke, in sicer tega, da v predpisanem roku ni odgovorila na različne pozive Splošnega sodišča.

37      V teh okoliščinah je treba odločiti, da vsaka stranka nosi svoje stroške v zvezi s tem postopkom in postopki, v katerih so bili sprejeti prvotni sklep, sklep z dne 6. septembra 2016, Inclusion Alliance for Europe/Komisija (C‑378/16 P-R, neobjavljen, EU:C:2016:668), in sodba o pritožbi.



Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat)

sklenilo:

1.      Postopek s tožbo se ustavi.

2.      Evropska komisija in družba Inclusion Alliance for Europe GEIE nosita vsaka svoje stroške, ki so jima nastali v postopkih v zadevah T539/13, C378/16 P-R, C378/16 P in T539/13 RENV.

V Luxembourgu, 20. aprila 2021.

Sodni tajnik

 

Predsednik

E. Coulon

 

S. Gervasoni


*      Jezik postopka: italijanščina.