Zadeva T‑406/10

(objava odlomkov)

Emesa-Trefilería SA

in
Industrias Galycas SA

proti

Evropski komisiji

„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Evropski trg jekla za prednapenjanje– Določitev cen, razdelitev trga in izmenjava poslovno občutljivih informacij – Sklep o ugotovitvi kršitve člena 101 PDEU – Sodelovanje v upravnem postopku – Člen 139(a) Poslovnika Splošnega sodišča“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 15. julija 2015

1.      Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Sodni nadzor nad odločbami, ki jih Komisija sprejme na področju konkurence – Nadzor zakonitosti in nadzor v okviru neomejene pristojnosti nad uporabo prava in dejstvi – Kršitev – Neobstoj

(člena 261 PDEU in 263 PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 31)

2.      Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Sodni nadzor odločb, ki jih Komisija sprejme na področju konkurence – Neobstoj učinkov erga omnes pri ničnostnih sodbah – Kršitev – Neobstoj

(člena 261 PDEU in 263 PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 31)

3.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Prilagoditev osnovnega zneska – Pravila o prizanesljivosti – Nenaložitev ali znižanje globe v zameno za sodelovanje obdolženega podjetja – Pogoji – Matična družba in hčerinske družbe – Zahteva po gospodarski enoti ob sodelovanju

(člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Sporočilo Komisije 2002/C 45/03, točke 7, 11(a) in 23(b))

4.      Sodni postopek – Stroški – Stroški, ki se povrnejo – Stroški, ki bi se jim bilo mogoče izogniti in ki jih je povzročila stranka ter ki jih naloži Splošno sodišče – Stroški, ki so nastali zato, ker Komisija ni predložila nezaupne različice dokumentov

(Poslovnik Splošnega sodišča (1991), člen 139(a))

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke 114, 115, 123, 124 in 127.)

2.      Glede relativnega pomena ničnostnih sodb razglasitev ničnosti posamičnega sklepa učinkuje erga omnes in velja za vse, vendar zaradi nje, drugače kot pri razglasitvi ničnosti splošnega akta, nimajo vsi koristi. Odločbo, sprejeto na področju konkurence glede več podjetij, čeprav je oblikovana in objavljena kot ena sama odločba, je treba analizirati kot skupek več posamičnih odločb, v katerih je glede vsakega podjetja, na katera so naslovljene, ugotovljena kršitev ali kršitve, in v katerih jim je, odvisno od primera, naložena globa. Če naslovnik odločbe vloži ničnostno tožbo, sodišče Unije obravnava le elemente odločbe, ki se nanašajo nanj, medtem ko elementi, ki se nanašajo na druge naslovnike, ne spadajo v predmet spora, ki ga mora rešiti sodišče Unije. V preostalem odločba zato ostane zavezujoča za naslovnike, ki niso vložili ničnostne tožbe.

Vendar lahko sodba o razglasitvi ničnosti sklepa, ki spada v okvir posamičnih sklepov v okviru postopka Komisije na področju omejevalnih sporazumov, v nekaterih okoliščinah povzroči neke posledice tudi za druge osebe in ne samo za tožečo stranko v postopku, ki se je končal z izdajo te ničnostne sodbe.

Glede na te elemente postopek, ki ga uporabita Komisija in Splošno sodišče na področju konkurence, zaradi neobstoja učinkov erga omnes ne krši člena 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki ureja načelo učinkovitega sodnega varstva.

(Glej točke od 116 do 118 in 126.)

3.      Na področju konkurence se lahko le podjetju, ki je sodelovalo s Komisijo na podlagi obvestila o imuniteti pred globami in znižanju glob v kartelnih zadevah (obvestilo o prizanesljivosti), na podlagi navedenega obvestila odobri znižanje globe, ki bi bila naložena, če ne bi bilo tega sodelovanja. To znižanje se ne more razširiti na družbo, ki je bila v nekem obdobju trajanja zadevne kršitve del gospodarskega subjekta, ki ga je sestavljalo podjetje, vendar takrat, ko je to podjetje sodelovalo s Komisijo, ni bila več del njega. Glede na namen obvestila o prizanesljivosti, ki je spodbujanje odkritja ravnanj, ki so v nasprotju s konkurenčnim pravom Unije, in za zagotavljanje učinkovite uporabe tega prava namreč nič ne upravičuje razširitve znižanja zneska globe, odobrenega nekemu podjetju na podlagi njegovega sodelovanja s Komisijo, na podjetje, ki je v preteklosti nadziralo sektor dejavnosti, vpleten v zadevno kršitev, a samo ni prispevalo k njenemu odkritju.

Merilo, ki ga je treba upoštevati pri presoji, ali je treba nekemu podjetju odobriti ugodnost na podlagi prizanesljivosti, je njegov učinkovit prispevek pri odkrivanju ali dokazovanju kršitve. Navedena ugodnost je podeljena podjetju, to je gospodarski enoti, ki obstaja ob vložitvi prijave za prizanesljivost pri Komisiji. V zvezi s tem izključitev iz ugodnosti na podlagi prizanesljivosti, ki temelji na neobstoju prispevanja k odkrivanju kršitve in učinkovitega sodelovanja, velja tako za nekdanjo hčerinsko družbo pri prijavi za prizanesljivost, ki jo je vložila njena nekdanja matična družba, kot za nekdanjo matično družbo pri prijavi za prizanesljivost, ki jo je vložila njena nekdanja hčerinska družba. To, da navedena ugodnost ni podeljena družbam, ki do nje nimajo pravice, ne pomeni niti kršitve načela dobrega upravljanja in člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah niti kršitve načela enakega obravnavanja in pravičnosti.

(Glej točke od 152 do 154, 157, 159 in 171.)

4.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 190 do 195.)