SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (prvi senat)
z dne 19. decembra 2019(*)
„Znamka Evropske unije – Postopek za izbris – Besedna znamka Evropske unije CINKCIARZ – Absolutni razlogi za zavrnitev – Razlikovalni učinek – Neobstoj opisnosti – Člen 7(1)(b) in (c) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 7(1)(b) in (c) Uredbe (EU) 2017/1001) – Slabšalni izraz, povezan z zadevnimi proizvodi ali storitvami“
V zadevi T‑501/18,
Currency One S.A. s sedežem v Poznańu (Poljska), ki jo zastopata P. Szmidt in B. Jóźwiak, odvetnika,
tožeča stranka,
proti
Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), ki ga zastopa D. Walicka, agentka,
tožena stranka,
druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO, intervenientka pred Splošnim sodiščem, je
Cinkciarz.pl sp. z o.o. s sedežem v Zieloni Góri (Poljska), ki jo zastopata E. Skrzydło‑Tefelska in K. Gajek, odvetnika,
zaradi tožbe, vložene zoper odločbo petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 18. junija 2018 (zadeva R 2598/2017‑5) v zvezi s postopkom za ugotovitev ničnosti med družbama Currency One in Cinkciarz.pl,
SPLOŠNO SODIŠČE (prvi senat),
v sestavi P. Nihoul, v funkciji predsednika, J. Svenningsen (poročevalec) in U. Öberg, sodnika,
sodni tajnik: J. Palacio González, glavni administrator,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 22. avgusta 2018,
na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je EUIPO v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložil 31. oktobra 2018,
na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je intervenientka v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila 30. oktobra 2018,
na podlagi obravnave z dne 7. maja 2019
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Intervenientka, družba Cinkciarz.pl sp. z o.o., je 26. januarja 2015 pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) vložila zahtevo za registracijo znamke Evropske unije na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Evropske unije (UL 2009, L 78, str. 1), kakor je bila spremenjena (nadomeščena z Uredbo (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (UL 2017, L 154, str. 1)).
2 Znamka, za katero se je zahtevala registracija, je besedni znak CINKCIARZ.
3 Proizvodi in storitve, za katere se je zahtevala registracija, spadajo v razrede 9, 36 in 41 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji blaga in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil spremenjen in dopolnjen, in med drugim ustrezajo naslednjemu opisu:
– razred 9: „programska oprema; programska oprema za igrice; računalniški programi, posneti; naložljiva računalniška programska oprema; prenosljive računalniške aplikacije; programi za obdelavo podatkov; interaktivni multimedijski računalniški programi; objave, ki se v elektronski obliki prenesejo preko interneta; računalniška oprema in računalniški pribor nosilci podatkov (magnetni in optični); naprave za zapis, prenos ali reprodukcijo zvoka ali slike; sončna očala“;
– razred 36: „bančništvo; trgovanje z valutami in menjalniške storitve; storitve menjalnic; nudenje informacij v zvezi z menjalniškim tečajem; nudenje tujih valut; trgovanje z valutami; internetno trgovanje z valutami v realnem času; finančne informacije v obliki menjalnih tečajev; navedbe menjalniškega razmerja valut; napovedovanje menjalniških tečajev za tuje valute; devizni trg; računalniške finančne storitve v zvezi s poslovanjem v tuji valuti; priprava in navedba informacij o menjalnem razmerju; menjave valutnih tečajev; nudenje informacij o cenah deviznih tečajev; storitve agencije za menjavo denarja; svetovalne storitve pri denarni menjavi tujih valut; storitve finančnih zbirk podatkov v zvezi s tujimi valutami; menjava in prenos denarja; nudenje seznamov menjalnih tečajev; menjalnica; storitve naročanja gotovine, čekov in denarja; elektronski prenos sredstev preko telekomunikacij; avtomatizirane plačilne storitve; storitve prenosa denarja; elektronske plačilne storitve; agencije za posredovanje (nepremičnine); agencije za izterjavo dolgov; finančna analiza; domače bančništvo; finančno informiranje; bančni posli; hipotekarno bančništvo; informacijski uradi za kredite; pobiranje najemnin; finančno svetovanje; zavarovalniško svetovanje; finančno upravljanje; finančno vrednotenje v zavarovalništvu, bančništvu in pri nepremičninah; finančno informiranje; bančništvo; finančne storitve; oblikovanje investicijskih skladov; storitve skladov; borzno notiranje; posredovanje v zvezi z vrednostnimi papirji; storitve borznoposredniške agencije; garancijski in kavcijski posli; zavarovalniške informacije; finančne informacije; investiranje sredstev; vlaganje premoženja; denarna nakazila preko elektronskih medijev (swift); storitve v zvezi s kreditnimi in debetnimi karticami; storitve s kreditnimi karticami in debetnimi karticami; izdaja kreditnih in debetnih kartic; zavarovalno posredništvo; borznoposredniške storitve v zvezi z delnicami; borzno notiranje; storitve vrednotenja; posredovanje v zvezi z vrednostnimi papirji; storitve borznoposredniške agencije; storitve finančnih posojil; bančništvo; zavarovalniške storitve; trgovanje z valutami in menjalniške storitve; finančno upravljanje; upravljanje lastnine (nepremičnine); upravljanje premoženja“;
– razred 41: „publikacija besedil, razen reklamnih besedil; objavljanje elektronskega materiala na spletu, ne za prenos; publikacija materialov, ki so dostopni preko podatkovnih baz ali interneta; storitve elektronskih iger in tekmovanj, nudene preko interneta; izobraževalne informacije, nudene na spletu preko računalniške podatkovne baze ali interneta; izobraževanje/poučevanje; informiranje o izobraževanju; storitve filmskih studiev; fotografija; fotografske reportaže; nudenje zabaviščnih arkad; storitve spletnega igranja; igre na srečo; klubske storitve (za zabave ali za izobraževanje); storitve elektronskega založništva; praktično izpopolnjevanje (predstavitve); organizacija in izvajanje izobraževanj in delavnic; organizacija in vodenje koncertov; organizacija in vodenje konferenc; organizacija in vodenje kongresov; organizacija in vodenje seminarjev; organizacija in vodenje simpozijev; organizacija in vodenje kolokvijev; organizacija tekmovanj (zabavnih in izobraževalnih); spletno objavljanje elektronskih knjig in časopisov; nudenje spletnih elektronskih publikacij, nenaložljivih; objavljanje knjig; objavljanje besedil, ki niso reklamna sporočila“.
4 Izpodbijana znamka je bila registrirana 15. junija 2015 pod številko 13678991, med drugim za vse proizvode in storitve, navedene zgoraj v točki 3.
5 Tožeča stranka, Currency One S.A., je 22. decembra 2015 vložila zahtevo za ugotovitev ničnosti izpodbijane znamke na podlagi člena 52(1)(a) Uredbe št. 207/2009 (postal člen 59(1)(a) Uredbe 2017/1001) za vse proizvode in storitve iz točke 3 zgoraj, ki je po eni strani temeljila na členu 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009 (postal člen 7(1)(c) Uredbe 2017/1001, katerega besedilo je enako in na katerega se bo sklicevalo v nadaljevanju), ker naj bi znak, ki sestavlja to znamko, opisoval navedene proizvode in storitve, ter po drugi na členu 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009 (postal člen 7(1)(b) Uredbe 2017/1001, katerega besedilo je enako in na katerega se bo sklicevalo v nadaljevanju), ker naj bi bila navedena znamka brez slehernega razlikovalnega učinka.
6 Navedena zahteva za ugotovitev ničnosti je bila zavrnjena z odločbo oddelka za izbris z dne 6. oktobra 2017.
7 Tožeča stranka je 5. decembra 2017 pri EUIPO vložila pritožbo na podlagi členov od 66 do 71 Uredbe 2017/1001.
8 Peti odbor za pritožbe je z odločbo z dne 18. junija 2018 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) pritožbo zavrnil.
9 Ta odbor za pritožbe je po eni strani glede razloga iz člena 7(1)(c) Uredbe 2017/1001 menil, da izraz „cinkciarz“ nikakor ne pomeni opisa zadevnih proizvodov ali storitev ali njihovih bistvenih značilnosti. Natančneje, menil je, da ima ta izraz, ki je prvotno v Ljudski republiki Poljski označeval osebe, ki so nezakonito trgovale s tujimi valutami, zdaj v povezavi z dejavnostjo menjave tujih valut zgolj negativno konotacijo, pri čemer ne zajema nevtralnega pomena take dejavnosti. Navedeni izraz naj bi tako pomenil domišljijsko označbo, ki je sicer sugestivna ali namigovana, vendar ki ravno zato zgolj posredno opisuje to dejavnost in lahko potrošnikom sporoča značilnosti storitev v zvezi z navedeno dejavnostjo zgolj prek miselne asociacije. Po drugi strani je odbor za pritožbe glede razloga iz člena 7(1)(b) Uredbe 2017/1001 menil, da upoštevna javnost znak CINKCIARZ zaznava kot edinstveno, zavajajočo ali ironično označbo, ki je ravno zato presenetljiva in lahko označuje trgovsko poreklo storitev v zvezi z dejavnostjo menjave tujih valut. Nazadnje je menil, da navedene ugotovitve veljajo a fortiori za druge zadevne proizvode ali storitve.
Predlogi strank
10 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijano odločbo razveljavi;
– EUIPO naloži plačilo stroškov, vključno s stroški postopka pred odborom za pritožbe.
11 EUIPO in intervenientka Splošnemu sodišču predlagata, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
12 Tožeča stranka navaja tri tožbene razloge, od katerih se prvi nanaša na kršitev člena 7(1)(c) Uredbe 2017/1001 v zvezi s storitvami menjave tujih valut, drugi na kršitev te iste določbe in obveznosti obrazložitve v zvezi z drugimi zadevnimi proizvodi in storitvami ter tretji na kršitev člena 7(1)(b) navedene uredbe.
13 Najprej je treba opozoriti, prvič, da se v skladu s členom 7(1)(c) Uredbe 2017/1001 kot znamke ne registrirajo znamke, ki jih sestavljajo izključno znaki ali podatki, ki lahko v gospodarskem prometu označujejo vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor ali čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitve ali druge lastnosti blaga ali storitve.
14 Znak mora, da se šteje za opisen in da se zanj uporabi prepoved iz te določbe, imeti dovolj neposredno in konkretno zvezo z zadevnimi proizvodi ali s storitvami, tako da upoštevni javnosti omogoča, da nemudoma in brez pomisleka prepozna opis zadevnih proizvodov ali storitev ali ene od njihovih lastnosti (glej sodbo z dne 12. januarja 2005, Deutsche Post EURO EXPRESS/UUNT (EUROPREMIUM), T‑334/03, EU:T:2005:4, točka 25 in navedena sodna praksa).
15 Drugič, v skladu s členom 7(1)(b) te uredbe se znamke, ki so brez slehernega razlikovalnega učinka, ne registrirajo kot znamke.
16 Razlikovalni učinek znamke v smislu člena 7(1)(b) Uredbe 2017/1001 pomeni, da ta znamka omogoča označbo storitve ali proizvoda, za katerega se zahteva registracija, kot da izvira iz določenega podjetja, in s tem razlikovanje tega proizvoda ali storitve od proizvodov ali storitev drugih podjetij (glej sodbo z dne 21. januarja 2010, Audi/UUNT, C‑398/08 P, EU:C:2010:29, točka 33 in navedena sodna praksa).
17 Da znak izvira iz določenega podjetja in ima torej razlikovalni učinek je mogoče šteti takrat, kadar zahteva trud upoštevne javnosti za razlago ter je edinstven in jedrnat, zaradi česar si ga je mogoče zlahka zapomniti (glej v tem smislu sodbo z dne 21. januarja 2010, Audi/UUNT, C‑398/08 P, EU:C:2010:29, točka 59).
18 Iz teh uvodnih ugotovitev izhaja, da je treba za presojo utemeljenosti tožbenih razlogov, ki jih je navedla tožeča stranka, najprej določiti pomen poljskega izraza „cinkciarz“, ki se določi glede na to, kako ta izraz razume upoštevna javnost (glej v tem smislu sodbo z dne 8. julija 2008, Lancôme/UUNT – CMS Hasche Sigle (COLOR EDITION), T‑160/07, EU:T:2008:261, točka 44 in navedena sodna praksa).
19 V zvezi s tem je iz listin, predloženih v okviru upravnega postopka, razvidno, da se je izraz „cinkciarz“ nanašal na osebo, ki je na črno opravljala nezakonito dejavnost menjave tujih valut, v obdobju Ljudske republike Poljske ali takoj po njem, ko je bila ta dejavnost predmet državnega monopola. Ta izraz, ki se je nanašal na dejavnost, ki se je štela za nezakonito in so jo opravljale nezaupanja vredne osebe, je imel negativno konotacijo. Dejavnost menjave tujih valut, ki jo opravljajo osebe zasebnega prava, je bila legalizirana leta 1989, zato so jo lahko od tedaj neprikrito opravljale menjalnice, ki so se razlikovale od oseb, ki jih je zajemal navedeni izraz, saj so bile navedene menjalnice zakonite. Od tedaj ima ta izraz predvsem zgodovinski pomen in označuje osebe, ki so do leta 1989 na črno opravljale nezakonito dejavnost menjave tujih valut.
20 Ob upoštevanju dejstva, da se je zgodovinski okvir, v katerem je nastal izraz „cinkciarz“, končal šele leta 1989, in splošnega poznavanja zgodovinskega lika oseb, ki jih navedeni izraz označuje, v poljski kulturi, ki je med drugim razvidno iz različnih naslovov člankov, ki se nanašajo na ta lik (priloge E.20 in od E.24 do E.26), in tudi nedavnih publikacij v zvezi s tem (priloge E.19, E.21 in od E.36 do E.41), je treba ugotoviti, da je večina upoštevne javnosti 26. januarja 2015 ob vložitvi zahteve za registracijo izpodbijane znamke poznala zgodovinski pomen tega izraza.
21 Tožeča stranka s tem, da je v točki 10 tožbe v zvezi z izrazom „cinkciarz“ navedla, da ta „poklic […] ni uradno priznan“ in da se je „čas njegove slave iztekel“, implicitno priznava, da navedeni izraz označuje predvsem osebo, ki je v obdobju Ljudske republike Poljske na črno opravljala menjavo tujih valut. Poleg tega v točki 11 tožbe izrecno priznava, da se ta izraz v publikacijah uporablja predvsem za označevanje take osebe. Vendar v navedenih točkah tožbe navaja tudi, da „poklic“, ki zajema „trgovanje s tujimi valutami na črno“, še vedno obstaja in da se za osebo, ki se zdaj ukvarja s tako dejavnostjo, še vedno lahko uporabi izraz „cinkciarz“, pri čemer v točki 12 tožbe priznava, da ima ta izraz negativno, kritično in slabšalno konotacijo.
22 Te trditve so podprte z nekaterimi dokazi, predloženimi v okviru upravnega postopka.
23 V zvezi s tem so opredelitve iz slovarjev (priloge od E.1 do E.15) dvoumne. Čeprav namreč vse omenjajo, da je samostalnik „cinkciarz“ pogovorni izraz, ki označuje preprodajalca tujih deviz na črno, ne vključujejo zgodovinskega pomena tega izraza. Nekateri članki, objavljeni na spletu, tako potrjujejo, da se ta izraz še naprej uporablja tudi za označevanje osebe, ki zdaj na črno, v nasprotju s predpisi, in torej nezakonito opravlja menjavo tujih valut tako kot „cinkciarz“ v obdobju Ljudske republike Poljske (prilogi E.32 in E.33), in ki torej opravlja kakršno koli dejavnost, ki je v nasprotju s predpisi, ni zakonita ali ni poštena ali ki se šteje za tako (priloga E.31).
24 Vendar iz tega, da tožeča stranka v točki 10 tožbe navaja, da lahko izraz „cinkciarz“ označuje tudi „izvajalca […] storitev menjave tujih valut na prostem trgu“, in v točki 25 tožbe, da „številni izvajalci ta izraz splošno uporabljajo v okviru opravljanja storitev v zvezi z menjavo tujih valut na prostem trgu“, pri čemer v točki 24 tožbe dodaja, da navedeni izraz „običajno označuje [zadevne] proizvode ali storitve“, izhaja, da meni, da se lahko izraz „cinkciarz“ uporablja tudi nevtralno, to je brez negativne ali slabšalne konotacije, za označevanje fizične ali pravne osebe, ki opravlja dejavnost menjave tuje valute. Vendar tožba ne napotuje na noben dokument, predložen v okviru upravnega postopka.
25 Tožeča stranka je na vprašanje, ki ji je bilo v zvezi s tem postavljeno na obravnavi, navedla, da je ta navedba podprta s prilogami E.29, E.30 in E.34.
26 Vendar je s tem, da je v Prilogi E.30 predložila članek, naslovljen „Tako cinkciarzi oskubijo popotnike na letališčih“, vseeno priznala, da ta članek kritično obravnava dejavnost, ki vključuje prevaro. V zvezi s člankom iz Priloge E.29, naslovljenim „Ali vlada ravna kot cinkciarz?“, je zgolj poudarila, da ta članek kaže na sodobno uporabo izraza „cinkciarz“, ne da bi trdila, da ni kritičen.
27 Tožeča stranka je na obravnavi navedla tudi, da je bil v članku iz Priloge E.34, objavljenim 17. aprila 2014 in naslovljenim „Spletni cinkciarzi. Zgodba o štirih fantih, ki so bankam ‚izmaknili‘ 20 milijard“, izraz „cinkciarz“ uporabljen za označbo več različnih gospodarskih subjektov, med katerimi sta tožeča stranka in intervenientka, ali „storitev trgovanja s tujimi valutami na prostem trgu“.
28 Iz vsebine tega članka je razvidno, da tožeča stranka z izrazom „različni gospodarski subjekti“ razume podjetja, ki opravljajo dejavnosti menjave tujih valut drugače, in sicer na spletu, pri čemer se njihovi menjalni tečaji razlikujejo od menjalnih tečajev bank. Iz navedenega članka izhaja, da so ta podjetja doživela razcvet zaradi zakona iz leta 2011, na podlagi katerega so posojilojemalci, ki so s poljskimi bankami sklenili posojila v švicarskih frankih, mesečne obroke za vračilo teh posojil lahko plačali s tujimi valutami, kupljenimi pri gospodarskih subjektih, ki niso te banke. V zadevnem članku je bilo navedeno, da si tožeča stranka in intervenientka delita skoraj celotni poljski trg menjave tujih valut na internetu, pri čemer imata približno enaka tržna deleža, tržni deleži štirideset drugih podjetij, ki so tudi prisotna na tem trgu, pa so zelo majhni.
29 Vendar v nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, ta članek ne dokazuje, da se izraz „cinkciarz“ uporablja za nevtralno označevanje nekaterih podjetij, ki opravljajo storitve menjave tujih valut, in sicer tistih, ki delujejo na internetu, ali za označevanje storitev, ki jih opravljajo ta podjetja.
30 Zadevni članek se namreč večinoma nanaša na dve podjetji, od katerih je eno intervenientka, katere firma je omenjena večkrat. V tem okviru obstoja izraza „cinkciarz“ v naslovu in odlomku tega članka ni mogoče obravnavati, ne da bi se upoštevala firma intervenientke. Kot je razvidno iz naslova navedenega članka, se ta izraz v tem članku tudi ne uporablja za označevanje dveh podjetji, na kateri se zadevni članek nanaša, temveč štirih oseb, ki so ti podjetji ustanovile, pri čemer so opisane njihove poslovne poti in navedene njihove izjave. Edina navedba izraza „cinkciarz“ v besedilu navedenega članka se torej ne nanaša na ti podjetji, ampak na ustanovitelje teh podjetij, ki sta obravnavani kot „njihovi podjetji“. Poleg tega, kadar nista navedeni s firmo ali imenom, ki napotuje na njihovi spletni mesti (Currency One, Internetowykantor.pl in Walutomat.pl na eni strani ter Cinkciarz.pl na drugi), sta navedeni podjetji v zadevnem članku označeni z besednima zvezama, kot sta „spletni menjalnici“ ali „virtualni menjalnici“.
31 Zaradi celovitosti se lahko navede, da je odbor za pritožbe v točki 33 izpodbijane odločbe v bistvu navedel podobno analizo dokumentov, na katerih je temeljilo mnenje iz Priloge E.43, ki edino navaja nevtralen pomen izraza „cinkciarz“. Tožeča stranka ni niti izpodbijala navedene analize niti se ni pred Splošnim sodiščem sklicevala na navedeno mnenje.
32 Skratka, v zvezi s tem ima izraz „cinkciarz“ v povezavi storitvami menjave tujih valut očitno dva pomena. Prvi je zgodovinski in se nanaša na osebo, ki je v obdobju Ljudske republike Poljske na črno in nezakonito opravljala menjavo tujih valut. Drugi je sodobni izvedeni pomen, v okviru katerega se ta izraz na splošno uporablja kot sinonim za prevaranta ali goljufa, pa tudi za osebo, ki zdaj na črno, v nasprotju s predpisi in torej nezakonito trguje s tujimi valutami. Nasprotno pa ni bilo dokazano, kot je pravilno ugotovil odbor za pritožbe, da izraz „cinkciarz“ zdaj nevtralno označuje osebo ali podjetje, ki opravlja storitve menjave tujih valut.
33 Utemeljenost tožbenih razlogov tožeče stranke je treba preučiti na podlagi teh pomenov izraza „cinkciarz“.
Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 7(1)(c) Uredbe 2017/1001 v zvezi s storitvami menjave tujih valut
34 Tožeča stranka trdi, da se lahko izraz „cinkciarz“ uporablja za označevanje gospodarskega subjekta, ki opravlja storitve menjave tujih valut na prostem trgu, in da gre zato za ime dejavnosti, katerega uporaba mora biti prosta, ne glede na to, da se uporablja predvsem v negativnem smislu.
35 EUIPO in intervenientka prerekata utemeljenost tega tožbenega razloga. Intervenientka meni, da ima izraz „cinkciarz“ le zgodovinski pomen, ki označuje osebo, ki je v času Ljudske republike Poljske na črno preprodajala tuje valute, in da se ne uporablja za označevanje zdajšnje dejavnosti menjave tujih valut.
36 V skladu s členom 7(1)(c) Uredbe 2017/1001 se znamke, ki jih sestavljajo izključno znaki ali podatki, ki lahko v gospodarskem prometu označujejo vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor ali čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitve ali druge lastnosti blaga ali storitve, ne registrirajo kot znamke.
37 Kot je bilo opozorjeno zgoraj v točki 14, mora imeti znak za to, da se zanj uporablja prepoved iz člena 7(1)(c) Uredbe 2017/1001, dovolj neposredno in konkretno zvezo z zadevnimi proizvodi ali storitvami, tako da upoštevni javnosti omogoča, da nemudoma in brez pomisleka prepozna opis zadevnih proizvodov ali storitev ali ene od njihovih lastnosti.
38 Presojo opisnosti znaka je na eni strani mogoče opraviti glede na to, kako ga razume upoštevna javnost, in na drugi glede na zadevne proizvode ali storitve (glej sodbo z dne 8. julija 2008, COLOR EDITION, T‑160/07, EU:T:2008:261, točka 44 in navedena sodna praksa).
39 V obravnavanem primeru zadevni proizvodi v bistvu spadajo v razred 9: programska oprema, elektronske publikacije in nosilci podatkov; v razred 36: bančne in finančne storitve, storitve v zvezi z menjavo tujih valut, storitve agencij in upravljanje nepremičnin, storitve izterjave terjatev, storitve, povezane z zavarovanjem in storitve davčnega izvedenstva, in v razred 41: storitve objave in založništva, storitve iger in storitve, povezane z izobraževanjem in usposabljanjem. Odbor za pritožbe je ugotovil, da so taki proizvodi in storitve namenjeni tako strokovni kot široki javnosti ter da stopnja pozornosti upoštevne javnosti niha od povprečne do visoke. Poleg tega je menil, da je treba opisnost izpodbijane znamke presojati glede na poljsko govorečo javnost, ker je ta znamka sestavljena iz izraza, ki ima pomen v tem jeziku.
40 Ta presoja se ne izpodbija in z nobenim od elementov ni mogoče podvomiti v njo. Vendar je treba poudariti, da okoliščina, da je del upoštevne javnosti specializiran, ne more odločilno vplivati na pravna merila, ki se uporabijo za presojo opisnosti znaka (sodba z dne 7. maja 2019, Fissler/EUIPO (vita), T‑423/18, EU:T:2019:291, točka 14).
41 Člen 7(1)(c) Uredbe 2017/1001 s tem, da prepoveduje, da se kot znamke registrirajo znaki ali podatki, ki jih navaja, uresničuje cilj, ki je v splošnem interesu, da lahko znake ali podatke, ki opisujejo lastnosti blaga in storitev, za katere se je zahtevala registracija, vsi prosto uporabljajo. Ta določba torej preprečuje, da bi bili taki znaki ali podatki pridržani samo enemu podjetju, ker bi bili registrirani kot znamka (glej sodbo z dne 23. oktobra 2003, UUNT/Wrigley, C‑191/01 P, EU:C:2003:579, točka 31 in navedena sodna praksa).
42 To, da je zakonodajalec Evropske unije izbral izraz „lastnost“, poudarja dejstvo, da se člen 7(1)(c) Uredbe 2017/1001 nanaša le na tiste znake, s katerimi je označena neka značilnost proizvodov ali storitev, za katere se zahteva registracija, ki jo upoštevna javnost zlahka ugotovi. Tako je mogoče registracijo znaka zavrniti na podlagi te določbe, le če je mogoče razumno predvideti, da bo upoštevna javnost ta znak dejansko prepoznala kot opis ene od navedenih lastnosti (glej v tem smislu sodbi z dne 10. marca 2011, Agencja Wydawnicza Technopol/UUNT, C‑51/10 P, EU:C:2011:139, točka 50, in z dne 7. maja 2019, vita, T‑423/18, EU:T:2019:291, točka 43).
43 Za zavrnitev registracije na podlagi člena 7(1)(c) Uredbe 2017/1001 ni nujno, da se znaki ali podatki, iz katerih je sestavljena znamka in ki jih navaja ta člen, dejansko uporabljajo ob zahtevi za registracijo za opis blaga ali storitev, kakršne so te, za katere je vložena prijava, ali lastnosti tega blaga ali teh storitev. Dovolj je, kot je navedeno že v tej določbi, da se ti znaki in ti podatki lahko uporabljajo v te namene (sodba z dne 23. oktobra 2003, UUNT/Wrigley, C‑191/01 P, EU:C:2003:579, točka 32).
44 Nazadnje je treba opozoriti, da člen 7(2) navedene uredbe določa, da se njen člen 7(1) uporabi, čeprav razlogi proti registraciji obstajajo le v enem delu Unije, ki je lahko omejen na samo eno državo članico (glej v tem smislu sodbo z dne 22. junija 2006, Storck/UUNT, C‑25/05 P, EU:C:2006:422, točka 83).
45 Tožeča stranka s tem tožbenim razlogom trdi, da je izraz „cinkciarz“ za storitve menjave tujih valut opisen, zaradi česar naj bi bilo treba registracijo izpodbijane znamke, ki je sestavljena izključno iz tega izraza, razglasiti za nično v delu, v katerem se ta znamka nanaša na navedene storitve.
46 Iz preudarkov, navedenih zgoraj v točkah od 19 do 32, je razvidno, da v obravnavanem primeru upoštevni pomen izraza „cinkciarz“ zajema, prvič, zgodovinsko in sodobno povezavo s storitvami menjave tujih valut, in drugič, izključno slabšalno konotacijo z negativno percepcijo osebe, ki jo opisuje, torej osebe, ki opravlja nezakonite dejavnosti, prevare ali dejanja, ki se štejejo za nepoštena, zlasti, ne pa izključno, v okviru trgovanja s tujimi valutami na črno.
47 Tožeča stranka trdi, da se za uporabo člena 7(1)(c) Uredbe 2017/1001 ne zahteva, da je opisen podatek pozitiven ali nevtralen, ampak samo, da opisuje proizvod ali storitev, na katero se nanaša zahteva za registracijo, ali njeno lastnost. Poleg tega naj bi negativna konotacija izraza „cinkciarz“ lahko s časom izginila.
48 V skladu s sodno prakso, navedeno zgoraj v točkah 37 in 38, je uporaba člena 7(1)(c) Uredbe 2017/1001 mogoča, le če ima izpodbijani znak ob upoštevanju tega, kako ga razume upoštevna javnost, dovolj neposredno in konkretno zvezo z zadevnimi storitvami, tako da tej javnosti omogoča, da nemudoma in brez pomisleka prepozna opis te storitve ali ene od ene od njenih lastnosti.
49 To sodno prakso je treba obravnavati ob upoštevanju sodne prakse, v skladu s katero so opisni znaki in podatki v smislu navedene določbe tisti, ki pri običajni uporabi z vidika potrošnika lahko bodisi neposredno bodisi z navedbo ene od teh bistvenih lastnosti označujejo neki proizvod ali neko storitev, kot je ta, za katero se zahteva registracija (glej sodbo z dne 28. junija 2012, XXXLutz Marken/UUNT, C‑306/11 P, neobjavljena, EU:C:2012:401, točka 77 in navedena sodna praksa).
50 V zvezi s tem je treba poudariti, da je namen Uredbe 2017/1001, kot je razvidno iz njene uvodne izjave 3, prispevati k odpravi ovir za prosti pretok blaga in svobodo opravljanja storitev na notranjem trgu. Vendar se ti svoboščini nanašata zgolj na blago, ki se zakonito ponuja v gospodarskem in poslovnem prostoru Unije (glej v tem smislu sodbo z dne 16. decembra 2010, Josemans, C‑137/09, EU:C:2010:774, točka 42), in po analogiji na ponujanje zakonitih storitev. Iz tega izhaja, da se varstvo, določeno s pravom znamk Unije, lahko uporabi zgolj za znamko, ki označuje zakonite proizvode in storitve, ki se ponujajo zakonito.
51 Domnevati je treba, da se povprečni potrošnik, ki se šteje za normalno obveščenega, razumno pozornega in preudarnega, tega zaveda, vsaj zato, ker ve, da so vrednote pravne države temelj Unije, kot izhaja iz člena 2 PEU, in da je v okviru pravne države samo po sebi umevno, da cilj zakona ne more biti varstvo ali spodbujanje nezakonitih dejanj, saj je ta značilnost pravne države splošno znana. V zvezi s tem je treba poudariti, da v nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, ni mogoče šteti, da izraz „cinkciarz“ označuje „poklic“, saj se nanaša izključno na izvajanje nezakonitih dejanj.
52 Upoštevna javnost se v obravnavanem primeru torej zaveda, da storitve, na katere se nanaša izpodbijana znamka, ne morejo biti nezakonite dejavnosti menjave tujih valute, ki se opravljajo na črno.
53 Iz tega izhaja, da se izraz „cinkciarz“, ki sestavlja to znamko in ki označuje take nezakonite dejavnosti, ki se opravljajo na črno, v okviru običajne uporabe z vidika upoštevne javnosti ne more uporabljati za označevanje zakonitih storitev menjave tujih valut. V zvezi s tem je mogoče napotiti na sodno prakso, v skladu s katero člen 7(1)(c) Uredbe 2017/1001 v zvezi z znaki ali podatki, ki lahko v gospodarskem prometu označujejo geografski izvor storitve ali proizvoda, za katerega se zahteva registracija, ne nasprotuje registraciji geografskih imen, za katere zaradi značilnosti opisanega kraja ni verjetno, da bi zainteresirane osebe lahko pričakovale, da zadevna kategorija proizvodov ali storitev izvira iz tega kraja (glej sodbo z dne 6. septembra 2018, Bundesverband Souvenir – Geschenke – Ehrenpreise/EUIPO, C‑488/16 P, EU:C:2018:673, točka 39 in navedena sodna praksa).
54 Izraz „cinkciarz“ upoštevni javnosti tako ne omogoča, da nemudoma in brez pomisleka prepozna opis zakonitih storitev menjave tujih valut ali subjekt, ki opravlja take storitve. Ker je bistvena značilnost tega izraza, in sicer to, da označuje nezakonite dejavnosti, ki se opravljajo na črno, povsem v nasprotju z značilnostjo teh storitev, ki je, da so te same po sebi zakonite, lahko namreč upoštevna javnost povezavo med izpodbijano znamko in zakonitimi storitvami menjave tujih valut vzpostavi le tako, da ugotovi, da navedena znamka, kljub temu protislovju, ironično in v okviru besedne igre v nasprotju s svojim pomenom označuje storitve menjave tujih valut, ki se opravljajo zakonito.
55 Izpodbijana znamka torej ni dovolj neposredno in konkretno povezana s storitvami menjave tujih valut, ki jih zajema.
56 To ugotovitev potrjuje preučitev glede na cilj, ki je v splošnem interesu, ki se mu sledi s prepovedjo registracije iz člena 7(1)(c) Uredbe 2017/1001 in ki ga je treba upoštevati v okviru konkretnega preizkusa vseh upoštevnih elementov v zvezi z zahtevo za registracijo (glej po analogiji sodbo z dne 8. aprila 2003, Linde in drugi, od C‑53/01 do C‑55/01, EU:C:2003:206, točka 75) ali kot v obravnavanem primeru v zvezi z registracijo, katere ugotovitev ničnosti se zahteva.
57 V skladu s sodno prakso, navedeno zgoraj v točki 41, se s to določbo želi upoštevnim gospodarskim subjektom ohraniti možnost proste uporabe znakov ali podatkov, ki opisujejo lastnosti zadevnih storitev. Če bi si namreč podjetje lahko prilastilo uporabo opisnega izraza, bi to pomenilo omejitev obsega besedišča, ki ga imajo na voljo njegovi konkurenti za opis svojih proizvodov (glej v tem smislu sodbo z dne 16. oktobra 2014, Larrañaga Otaño/UUNT (GRAPHENE), T‑458/13, EU:T:2014:891, točka 18 in navedena sodna praksa). Ta cilj, ki je v splošnem interesu, je del sistema neizkrivljenja konkurence, ki ga vzpostavlja in ohranja Pogodba DEU ter katerega bistveni del je pravo znamk (glej po analogiji sodbo z dne 6. maja 2003, Libertel, C‑104/01, EU:C:2003:244, točke od 48 do 52).
58 Iz ugotovitev v zvezi s pomenom izraza „cinkciarz“ je tako razvidno, da je ta izraz neločljivo povezan z bistvenim vidikom dejavnosti, ki jo označuje, in sicer z njeno značilnostjo, da se opravlja na črno in nezakonito, ki je povsem v nasprotju z značilnostjo zadevnih storitev menjave tujih valut, in sicer, da so te same po sebi zakonite.
59 Nazadnje, res je, da so v skladu s členom 7(1)(c) Uredbe 2017/1001 znaki in podatki, katerih registracija je na podlagi te določbe prepovedana, tisti, ki se lahko preprosto uporabljajo v opisne namene, ne da bi se zahtevalo, da se ti znaki ali podatki ob zahtevi za registracijo dejansko uporabljajo.
60 Vendar je tako možnost uporabe mogoče upoštevati, le če je mogoče razumno predvideti, da bodo zainteresirane osebe zadevni znak v prihodnosti zaznavale kot opis lastnosti zadevnega blaga ali storitev (glej po analogiji sodbo z dne 12. februarja 2004, Koninklijke KPN Nederland, C‑363/99, EU:C:2004:86, točka 56 in navedena sodna praksa). Navedena možnost zato ne more temeljiti zgolj na preprostih špekulacijah, ampak mora biti, nasprotno, podprta z nekaterimi elementi, ki dokazujejo, da je razumna in mogoča (glej v tem smislu sodbo z dne 12. marca 2008, Compagnie générale de diététique/UUNT (GARUM), T‑341/06, neobjavljena, EU:T:2008:70, točka 43).
61 Tako špekulacijo pomeni možnost, ki jo navaja tožeča stranka, da bo izraz „cinkciarz“ v prihodnosti izgubil negativno konotacijo v zvezi z nezakonito dejavnostjo, ki se opravlja na črno in ki je zanj značilna, ter da bo torej dejavnost menjave tujih valut opisoval nevtralno.
62 V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bil, kot je razvidno iz dokumentov, predloženih v okviru upravnega postopka, in ugotovitev iz točk 19, 23 in 32 zgoraj, pomen izraza „cinkciarz“, upošteven v obravnavanem primeru, ob njegovem nastanku negativen in povezan z nezakonitostjo dejavnosti, ki jo na črno opravljajo osebe, ki jih označuje, in da se je po spremembi zgodovinskega okvira, v katerem je nastal, razvil tako, da je bil poudarjen njegov negativni vidik, saj se je njegova uporaba posplošila tako, da zajema osebo, ki se ukvarja z dejavnostjo, ki se šteje za nezakonito, v nasprotju s predpisi ali nepošteno. Poleg tega, kot izhaja iz točk 29 in 30 zgoraj, ni upoštevnega elementa, ki bi dokazoval, da se navedeni izraz uporablja nevtralno za označitev gospodarskega subjekta, ki opravlja storitve menjave tujih valut.
63 Ob upoštevanju teh elementov na dan vložitve zahteve za registracijo izpodbijane znamke očitno ni bilo razumno pričakovati, da bodo zainteresirane osebe v prihodnosti izraz „cinkciarz“ razumele kot opis zadevnih storitev.
64 Iz vseh zgornjih ugotovitev izhaja, da je odbor za pritožbe pravilno odločil, da na podlagi člena 7(1)(c) Uredbe 2017/1001 izpodbijane znamke v zvezi s storitvami menjave tujih valut ni mogoče razglasiti za nično. Prvi tožbeni razlog je zato treba zavrniti kot neutemeljen.
Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 7(1)(c) Uredbe 2017/1001 in obveznosti obrazložitve v zvezi z zadevnimi proizvodi in storitvami, ki niso storitve menjave tujih valut
65 Tožeča stranka trdi, da je izpodbijana odločba pomanjkljivo obrazložena v delu, v katerem se nanaša na zavrnitev predloga za ugotovitev ničnosti, ki je temeljil na opisnosti zadevnih proizvodov in storitev, ki niso menjava tujih valut, ker naj bi odbor za pritožbe te druge proizvode in storitve obravnaval splošno in ne kategorijo po kategorijo.
66 Odbor za pritožbe se je v zvezi s tem v točki 59 izpodbijane odločbe navezal na obrazložitev odločbe oddelka za izbris in ugotovil, da izraz „cinkciarz“ ne opisuje storitev menjave tujih valut, zato je to a fortiori tako za druge zadevne storitve in proizvode, ki so z navedenim izrazom še manj povezani.
67 Opozoriti je treba, da ima obveznost obrazložitve, ki je naložena odboru za pritožbe in ki izhaja med drugim iz člena 94(1) Uredbe 2017/1001, dvojni namen, in sicer, da se po eni strani zainteresiranim osebam omogoči, da se seznanijo z razlogi za sprejeti ukrep, da bi lahko branile svoje pravice, in da po drugi strani sodišče Unije lahko izvaja nadzor nad zakonitostjo zadevne odločbe. Poleg tega mora biti iz obrazložitve jasno in nedvoumno razvidno sklepanje avtorja akta, pri čemer ni potrebno, da se v tej obrazložitvi podrobno navedejo vse upoštevne pravne ali dejanske okoliščine, ker se vprašanje, ali obrazložitev akta izpolnjuje navedene zahteve, presoja ne le glede na njeno besedilo, ampak tudi glede na njen okvir in vsa pravna pravila, ki urejajo zadevno področje (glej v tem smislu sodbo z dne 28. junija 2018, EUIPO/Puma, C‑564/16 P, EU:C:2018:509, točki 64 in 65 in navedena sodna praksa).
68 V zvezi s tem je treba poudariti, da je bila trditev tožeče stranke pred organi EUIPO in v tožbi omejena na navedbo razlogov, iz katerih meni, da so nekatere kategorije zadevnih proizvodov, ki niso storitve menjave tujih valut, lahko povezane z zadnjenavedenimi storitvami ali z osebami, ki take storitve opravljajo. Iz tega je izpeljala, da je izraz „cinkciarz“, za katerega meni, da je opisen glede storitev menjave, opisen tudi glede značilnost teh drugih proizvodov ali storitev.
69 Odbor za pritožbe se je v takem okviru, ker je predhodno ugotovil, da izraz „cinkciarz“ ni opisen za storitve menjave tujih valut, s čimer je tako zavrnil predpostavko, na kateri je temeljila utemeljitev tožeče stranke v zvezi s proizvodi in storitvami, ki niso storitve menjave tujih valute, lahko omejil na navedbo splošne obrazložitve za vse zadevne proizvode ali storitve.
70 EUIPO lahko namreč sprejme splošno obrazložitev v zvezi z absolutnim razlogom za zavrnitev registracije za proizvode in storitve, med katerimi obstaja dovolj neposredna in konkretna povezava, da lahko tvorijo dovolj homogeno kategorijo, med drugim na podlagi njihovih skupnih značilnosti, ki so upoštevne pri ugotavljanju, ali se zaradi zadevnega razloga registracija zavrne. Presojo je treba opraviti konkretno in za vsak primer posebej, pri čemer ni mogoče izključiti, da imajo vsi proizvodi in storitve, na katere se nanaša zahteva za registracijo, lastnost, ki je upoštevna pri analizi absolutnega razloga za zavrnitev, in jih je zato mogoče za preučitev zadevne zahteve za registracijo glede na ta absolutni razlog za zavrnitev, ki se presoja, umestiti v eno samo dovolj homogeno kategorijo (glej v tem smislu sodbo z dne 17. maja 2017, EUIPO/Deluxe Entertainment Services Group, C‑437/15 P, EU:C:2017:380, točke od 30 do 34).
71 V obravnavanem primeru je tožeča stranka zadevne proizvode in storitve, ki niso storitve menjave tujih valut, sama kategorizirala na podlagi skupne in enotne značilnosti, v skladu s katero naj bi bilo treba ugotoviti, da je znak CINKCIARZ opisen glede teh drugih proizvodov in storitev, ker naj bi bili ti povezani z dejavnostjo menjave tujih valut.
72 Odbor za pritožbe je zato, potem ko je ugotovil, da izpodbijana znamka ni opisna glede storitev menjave tujih valut, v okviru zadostnega preizkusa lahko štel, da ta ugotovitev velja a fortiori za druge proizvode in storitve, ki niso storitve menjave tujih valut, vendar ki so z njimi nekako povezane. Pri tem je namreč opravil preučitev v konkretnem primeru, saj je obravnaval povezavo, na katero je tožeča stranka sama oprla predlog za ugotovitev ničnosti na podlagi člena 7(1)(c) Uredbe 2017/1001 v zvezi s temi drugimi proizvodi in storitvami. Poleg tega je ta preizkus pripeljal do ugotovitve, ki je v skladu s to določbo.
73 Drugi tožbeni razlog je zato treba zavrniti kot neutemeljen.
Tretji tožbeni razlog: kršitev člena 7(1)(b) Uredbe 2017/1001
74 Prvič, tožeča stranka trdi, da je treba zaradi opisnosti znaka CINKCIARZ uporabiti člen 7(1)(b) Uredbe 2017/1001, saj je znak, ki je opisen, vsekakor brez razlikovalnega učinka.
75 Drugič, tožeča stranka odboru za pritožbe očita, da razlikovalnega učinka izpodbijane znamke ni preučil glede na zadevne proizvode in storitve ter glede na to, kako to znamko zaznava upoštevna javnost. Natančneje, slabšalni pomen izraza „cinkciarz“ naj ne bi nasprotoval ugotovitvi neobstoja razlikovalnega učinka. Ker naj bi se navedeni izraz običajno uporabljal v okviru opravljanja storitev menjave tujih valut na prostem trgu, naj zadevna znamka v obravnavanem primeru ne bi mogla izpolnjevati funkcije identifikacije trgovskega porekla zadevnih proizvodov in storitev. Iz istega razloga naj navedeni izraz za poljsko javnost ne bi bil domišljijski, atipičen, nepričakovan ali presenetljiv.
76 Odbor za pritožbe je menil, da upoštevna javnost besedni znak CINKCIARZ razume kot znak, ki označuje osebo, ki nezakonito trguje s tujimi valutami, špekulanta ali prevaranta. Ta javnost naj bi ta znak v povezavi z zadevnimi proizvodi in storitvami zaznavala kot edinstveno, zavajajočo ali ironično označbo, ki je ravno zato presenetljiva, lahko označuje trgovsko poreklo zadevnih proizvodov ali storitev in si jo je kot tako lahko zapomniti.
77 V skladu s členom 7(1)(b) Uredbe 2017/1001 se znamke, ki so brez slehernega razlikovalnega učinka, ne registrirajo kot znamke.
78 Kot je bilo opozorjeno zgoraj v točki 16, razlikovalni učinek znamke v smislu člena 7(1)(b) Uredbe 2017/1001 pomeni, da ta znamka omogoča označbo storitve ali proizvoda, za katerega se je zahtevala registracija, kot da izvira iz določenega podjetja, in s tem razlikovanje tega proizvoda ali storitve od proizvodov ali storitev drugih podjetij (glej sodbo z dne 21. januarja 2010, Audi/UUNT, C‑398/08 P, EU:C:2010:29, točka 33 in navedena sodna praksa).
79 Tako je treba razlikovalni učinek znamke po eni strani presoditi glede na proizvode ali storitve, za katere se zahteva registracija, in po drugi glede na to, kako ga zaznava upoštevna javnost (glej sodbo z dne 29. aprila 2004, Henkel/UUNT, C‑456/01 P in C‑457/01 P, EU:C:2004:258, točka 35 in navedena sodna praksa).
80 Najprej je treba ugotoviti, da je treba trditev tožeče stranke ob upoštevanju odgovorov na prvi in drugi tožbeni razlog zavrniti v delu, v katerem se z njo zatrjuje, da je izpodbijana znamka za zadevne proizvode in storitve opisna.
81 Dalje, iz točk 53 in 54 izpodbijane odločbe je razvidno, da je v nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, odbor za pritožbe razlikovalni učinek izpodbijane znamke preučil ob upoštevanju tako dojemanja upoštevne javnosti kot zadevnih proizvodov in storitev. Čeprav iz okoliščin zadeve implicitno res izhaja, da se analiza, navedena v teh točkah nanaša predvsem na storitve menjave tujih valut, je treba ugotoviti, da je odbor za pritožbe v točkah 59 in 60 navedene odločbe svoje razlogovanje razširil z navedbo, da ugotovitve v zvezi s storitvami menjave tujih valut veljajo a fortiori za druge sporne proizvode in storitve, ker je razmerje med temi drugimi proizvodi in storitvami ter izrazom „cinkciarz“ šibkejše.
82 Nazadnje, glede navedbe, da je izpodbijana znamka brez razlikovalnega učinka, ker „številni izvajalci izraz ‚cinkciarz‘ splošno uporabljajo v okviru opravljanja storitev v zvezi z menjavo tujih valut na prostem trgu“, je treba poudariti, da je bilo v okviru odgovora na prvi tožbeni razlog ugotovljeno, da ta trditev ni dokazana, saj predpostavlja, da ta izraz lahko nevtralno označuje dejavnosti menjave tujih valut, ne glede na to, ali so te dejavnosti zakonite ali nezakonite.
83 Nasprotno pa je treba glede običajne uporabe izraza „cinkciarz“ za dejavnost menjave tujih valut, ki se opravlja na črno in nezakonito in ki za upoštevno javnost pomeni tipično uporabo, priznati, kot je to storil odbor za pritožbe, da je ta izraz v zvezi z zakonitimi storitvami menjave tujih valut namigovan ali sugestiven.
84 Vendar ker je, kot je bilo navedeno zgoraj v točki 54, bistvena značilnost izraza „cinkciarz“, in sicer to, da označuje nezakonite dejavnosti, ki se opravljajo na črno, povsem v nasprotju z značilnostjo zadevnih storitev menjave tujih valut, ki je, da so te same po sebi zakonite, lahko upoštevna javnost povezavo med izpodbijano znamko in zakonitimi storitvami menjave tujih valut vzpostavi le tako, da ugotovi, da navedena znamka, kljub temu protislovju, ironično in v okviru besedne igre v nasprotju s svojim pomenom označuje storitve menjave tujih valut, ki se opravljajo zakonito. Iz tega je mogoče sklepati, da ta izraz v zvezi s temi storitvami od navedene javnosti zahteva določen trud razlage ter ravno zato izraža edinstvenost in jedrnatost, zaradi katerih si ga je mogoče zlahka zapomniti (glej po analogiji sodbo z dne 21. januarja 2010, Audi/UUNT, C‑398/08 P, EU:C:2010:29, točka 59), in lahko potrošniku sporoča trgovsko poreklo zadevnih proizvodov ali storitev. Navedenemu izrazu je zato treba v zvezi s storitvami menjave tujih valut priznati razlikovalni učinek.
85 Te ugotovitve veljajo tudi za zadevne storitve iz razreda 36, ki so povezane s storitvami menjave tujih valut, in sicer gre v bistvu za bančne in finančne storitve.
86 Glede drugih zadevnih proizvodov in storitev je treba po zgledu odbora za pritožbe ugotoviti, da je razmerje med pomenom izraza „cinkciarz“, ki ga navaja tožeča stranka, in sicer pomenom nezakonite dejavnosti menjave tujih valut, ki se opravlja na črno, in temi drugimi proizvodi in storitvami, ki niso neposredno povezani s trgovanjem s tujimi valutami, šibko ali celo neobstoječe. Izpodbijana znamka bi tako v zvezi z nekaterimi od teh drugih proizvodov ali storitev lahko bila kvečjemu nekoliko namigovana, tako da tožeča stranka s trditvijo, ki v bistvenem temelji na tem, da je navedena znamka glede storitev menjave tujih valut opisna, in na razmerju, ki naj bi obstajalo med temi storitvami in drugimi zadevnimi proizvodi in storitvami, ne more uspeti. Poleg tega je mogoče ugotoviti, da preudarki, navedeni zgoraj v točki 84, v bistvenem veljajo tudi za druge zadevne proizvode in storitve v zvezi s splošnim pomenom navedenega izraza, ki označujejo osebo, ki opravlja katero koli dejavnost, ki se šteje za nezakonito, v nasprotju s predpisi ali nepošteno. Uporaba tega izraza za označitev zakonitih proizvodov ali storitev ima namreč učinek presenečenja in zahteva razmislek, zaradi česar neki razlikovalni učinek obstaja.
87 Zato je treba tudi tretji tožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen in torej tožbo v celoti.
Stroški
88 V skladu s členom 134(1) Poslovnika Splošnega sodišča se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.
89 Ker tožeča stranka ni uspela, se ji v skladu s predlogi EUIPO in intervenientke naloži plačilo njunih stroškov.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (prvi senat)
razsodilo:
1. Tožba se zavrne.
2. Družbi Currency One S.A. se naloži plačilo njenih stroškov ter stroškov Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) in družbe Cinkciarz.pl sp. z o.o.
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 19. decembra 2019.
Podpisi