Zadeva T-181/08

Pye Phyo Tay Za

proti

Svetu Evropske unije

„Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Mjanmaru – Zamrznitev sredstev – Ničnostna tožba – Pravna podlaga, ki jo sestavljata člena 60 ES in 301 ES – Obveznost obrazložitve – Pravica do obrambe – Pravica do učinkovitega sodnega nadzora – Pravica do spoštovanja lastnine – Sorazmernost“

Povzetek sodbe

1.      Akti institucij – Izbira pravne podlage – Uredba o obnovitvi in okrepitvi omejevalnih ukrepov proti tretji državi

(člena 60 ES in 301 ES; skupni stališči Sveta 2006/318 in 2007/750; Uredba Sveta št. 194/2008)

2.      Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Uredba o obnovitvi in okrepitvi omejevalnih ukrepov proti tretji državi

(člen 253 ES; Uredba Sveta št. 194/2008, člen 11(1))

3.      Pravo Skupnosti – Načela – Pravica do obrambe – Uredba o obnovitvi in okrepitvi omejevalnih ukrepov proti tretji državi

(člen 249 ES; skupni stališči Sveta 2006/318 in 2007/750; Uredba Sveta št. 194/2008, člen 11(1))

4.      Evropske skupnosti – Sodni nadzor nad zakonitostjo aktov institucij – Ekonomske sankcije, ki jih Svet sprejme na podlagi členov 60 ES in 301 ES

(člen 6 EU; člena 60 ES in 301 ES; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Uredba Sveta št. 194/2008)

5.      Pravo Skupnosti – Načela – Temeljne pravice – Omejitve izvrševanja temeljnih pravic na podlagi splošnega interesa – Sankcije proti tretji državi

(Uredba Sveta št. 194/2008)

1.      Svet lahko na podlagi člena 60(1) ES v skladu s postopkom, določenim v členu 301 ES, sprejme potrebne nujne ukrepe proti tretjim državam glede pretoka kapitala in plačil. Člen 301 ES izrecno predvideva možnost, da Skupnost delno ali v celoti prekine ali omeji gospodarske odnose z eno ali več tretjimi državami.

Pri tem ukrep v zvezi z zamrznitvijo sredstev in gospodarskih virov osebe na podlagi Uredbe št. 194/2008 o obnovitvi in okrepitvi omejevalnih ukrepov v zvezi z Burmo/Mjanmarom pomeni ukrep proti tretji državi, če lahko pojem tretje države v smislu členov 60 ES in 301 ES vključuje voditelje take države ter tudi posameznike in subjekte, ki so z njimi povezani oziroma jih ti posredno ali neposredno nadzorujejo, in če obstaja zadostna zveza, v smislu teh določb, med navedeno osebo in vojaškim režimom v Mjanmaru.

Poleg tega, ker je Svet Uredbo št. 194/2008 sprejel zato, da bi lahko začel izvajati Skupno stališče 2007/750, ki obnavlja omejevalne ukrepe proti Burmi/Mjanmaru, in Skupno stališče 2006/318, je mogoče omejevalne ukrepe, določene s to uredbo, šteti za nujne omejevalne ukrepe v smislu členov 60 ES in 301 ES.

(Glej točke 54, 56, 61, 73, 76, 79, 82.)

2.      Svet je – razen če nujni razlogi v zvezi z varnostjo Skupnosti in njenih držav članic ali v zvezi z njihovimi mednarodnimi odnosi zahtevajo drugače – dolžan navesti dejanske in pravne elemente, od katerih je odvisna zakonita utemeljitev ukrepa zamrznitve sredstev, in ugotovitve, ki so ga pripeljale do njegovega sprejetja. V obrazložitvi takega ukrepa je torej treba navesti posebne in konkretne razloge, zakaj Svet meni, da upoštevna pravna ureditev velja za zadevno osebo.

Ta zahteva je izpolnjena, če Svet s sprejetjem uredbe, kot je Uredba št. 194/2008 o obnovitvi in okrepitvi omejevalnih ukrepov v zvezi z Burmo/Mjanmarom, predstavi razloge, zakaj meni, da so ali ostanejo splošni omejevalni ukrepi, sprejeti proti Zvezi Mjanmar, in posebej tisti, ki konkretno prizadenejo osebe ali subjekte, na katere se nanašajo, upravičeni. V delu, v katerem je namen navedene uredbe le ohranitev teh ukrepov, ker ni bilo bistvenih sprememb dejanskih in pravnih elementov, ki so upravičili navedbo imen teh oseb ali subjektov med imeni oseb, ki imajo korist od gospodarske politike vlade Mjanmara, in imeni, ki so z njo povezane, Svetu ni bilo treba izrecno navesti razlogov, iz katerih določeni omejevalni ukrepi, ki so bili sprejeti proti Zvezi Mjanmar, konkretno zadevajo neko osebo.

(Glej točke od 96 do 98, 102, 105.)

3.      Uredba, ki vsebuje sankcije proti tretji državi, ki prizadenejo določene kategorije njenih državljanov, ima značaj splošnega zakonodajnega akta, čeprav so zadevne osebe identificirane s svojim imenom. Res je sicer, da se taka uredba nanje neposredno in posamično nanaša in jim omogoča, da zoper njo vložijo tožbo. Vendar v zakonodajnem postopku, ki se nanaša na sprejetje sankcij proti tretji državi, s katerimi so prizadete določene kategorije oseb, pravica do obrambe za te osebe ne velja. Pri sprejetju take uredbe osebe nimajo pravice do udeležbe, tudi če so na koncu individualno prizadete.

Poleg tega, glede omejevalnih ukrepov, sprejetih proti Zvezi Mjanmar, ki so določeni v Uredbi št. 194/2008 o obnovitvi in okrepitvi omejevalnih ukrepov v zvezi z Burmo/Mjanmarom, posebna navedba pravnih in dejanskih elementov, ki upravičujejo zadevne omejevalne ukrepe, nikakor ni bila nujna pred sprejetjem te uredbe, ob upoštevanju dejstva, da je predmet te uredbe ohranitev omejevalnih ukrepov, ki so že bili sprejeti. Uredba št. 194/2008 namreč izvaja skupni stališči 2006/318 in 2007/750, ki sta bili objavljeni v Uradnem listu in v katerih so navedeni vsi dejanski in pravni elementi, ki upravičujejo sprejetje in ohranitev zadevnih omejevalnih ukrepov.

Ob upoštevanju uvodnih izjav, ki upravičujejo omejevalne ukrepe, določene v navedenih skupnih stališčih, so lahko osebe in subjekti, na katere se ti ukrepi konkretno nanašajo, učinkovito izrazili svoja stališča Svetu pred sprejetjem Uredbe št. 194/2008. Vendar če ne bi bilo predhodnega zaslišanja, to ne bi vplivalo na zakonitost navedene uredbe, saj tako zaslišanje ne bi privedlo do drugačnega rezultata.

(Glej točke 123, 124, 127, od 130 do 132.)

4.      Posamezniki morajo imeti možnost učinkovitega sodnega varstva pravic, ki izhajajo iz pravnega reda Skupnosti, pri čemer je pravica do takega varstva del splošnih pravnih načel, ki izhajajo iz skupnih ustavnih tradicij držav članic, in je opredeljena v členih 6 in 13 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter potrjena v členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

Osebam in subjektom, na katere se nanašajo ukrepi zamrznitve sredstev na podlagi Uredbe št. 194/2008 o obnovitvi in okrepitvi omejevalnih ukrepov v zvezi z Burmo/Mjanmarom, je pravica do učinkovitega sodnega varstva zagotovljena s pravico zadevnih oseb, da proti sklepu o zamrznitvi njihovih sredstev pri Splošnem sodišču vložijo ničnostno tožbo.

Kar zadeva obseg nadzora, ki ga izvaja Splošno sodišče, je treba priznati, da ima Svet široko diskrecijsko pravico glede okoliščin, ki jih je treba upoštevati pri sprejetju ukrepov ekonomskih sankcij na podlagi členov 60 ES in 301 ES v skladu s skupnim stališčem, sprejetim na podlagi skupne zunanje in varnostne politike. Ker sodišče presoje Sveta o dokazih, dejstvih in okoliščinah, ki upravičujejo sprejetje takih ukrepov, ne more nadomestiti z lastno presojo o tem, se mora nadzor Splošnega sodišča nad zakonitostjo sklepa o zamrznitvi sredstev omejiti na preverjanje spoštovanja postopkovnih pravil, obrazložitve, pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, morebitne očitne napake pri presoji in zlorabe pooblastil.

(Glej točke 141, 142, 144.)

5.      Pomen ciljev ureditve, ki določa sankcije proti tretji državi, je lahko tak, da upravičuje morebitne negativne posledice, tudi razmeroma hude, za nekatere zadevne osebe, vključno z osebami, ki niti najmanj niso odgovorne za položaj, zaradi katerega je bilo treba sprejeti zadevne ukrepe, vendar jih ti ukrepi prizadenejo zlasti v njihovi lastninski pravici.

Namen Uredbe št. 194/2008 o obnovitvi in okrepitvi omejevalnih ukrepov v zvezi z Burmo/Mjanmarom je ob upoštevanju dolgotrajnih, hudih in ponavljajočih se kršitev temeljnih pravic, ki jih izvaja vojaški režim v Mjanmaru, prispevati k spodbujanju spoštovanja temeljnih pravic in tako pripomoči k varovanju etičnih družbenih načel. Ob upoštevanju pomena takega cilja v splošnem interesu zamrznitev vseh sredstev in gospodarskih virov članov vlade v Mjanmaru in z njimi povezanih oseb ne more biti neprimerna ali nesorazmerna.

Poleg tega dejstvo, da se v taki uredbi oseba šteje za osebo, povezano z navedenim vojaškim režimom, ne povzroči, da – po tem, ko Svet ponovno posamično pregleda odločbo, s katero je bilo njeno ime dodano ali ohranjeno na seznamu oseb, za katere se uporablja zamrznitev premoženja – bi moralo biti njeno ime avtomatično ohranjeno na tem seznamu, saj lahko kadar koli dokaže, da se je oddaljila od navedenega režima in da nima nobene koristi od gospodarske politike navedene tretje države.

(Glej točke 160, 161, 163, 167.)