Zadeva T‑337/13

CSF Srl

proti

Evropski komisiji

„Približevanje zakonodaj – Direktiva 2006/42/ES – Stroji z oznako ‚CE‘ – Bistvene varnostne zahteve – Tveganja za varnost ljudi – Zaščitna klavzula – Sklep Komisije o upravičenosti ukrepa prepovedi dajanja na trg – Pogoji za uporabo zaščitne klavzule – Očitna napaka pri presoji – Enako obravnavanje“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 15. julija 2015

1.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Neposredno nanašanje – Merila – Sklep Komisije, s katerim je ugotovljena upravičenost nacionalnih ukrepov, ki prepovedujejo dajanje na trg stroja, ki ne izpolnjuje zahtev iz Direktive 2006/42 – Neposredno nanašanje na proizvajalca – Neobstoj diskrecije drugih držav članic, ki bi lahko vplivala na položaj proizvajalca

(člen 263, četrti odstavek, PDEU; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/42, člena 7 in 11(3); Sklep Komisije 2013/173)

2.      Približevanje zakonodaj – Stroji – Direktiva 2006/42– Dajanje na trg – Uporaba zaščitne klavzule s strani države članice v primeru tveganja za zdravje ali varnost – Potrditev s strani Komisije – Možnost zadevne države članice, da razširi sprejete nacionalne ukrepe na druge stroje, ki pomenijo enako tveganje – Izključitev

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/42, členi 6(1), 7 in 11)

3.      Približevanje zakonodaj – Stroji – Direktiva 2006/42– Dajanje na trg – Uporaba zaščitne klavzule s strani države članice v primeru tveganja za zdravje ali varnost – Preizkus upravičenosti s strani Komisije – Sodni nadzor – Obseg

(člen 263 PDEU; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/42, člen 11)

4.      Približevanje zakonodaj – Stroji – Direktiva 2006/42 – Dajanje na trg – Uporaba zaščitne klavzule s strani države članice v primeru tveganja za zdravje ali varnost – Obveznost utemeljitve obstoja zadevnega tveganja – Obseg

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/42, člena 5(1)(a) in 11, in Priloga I, točka 1.1.2(a))

5.      Približevanje zakonodaj – Stroji – Direktiva 2006/42 – Dajanje na trg – Spoštovanje zdravstvenih in varnostnih zahtev, ki so naštete v prilogi I – Zahteva obstoja ustrezne varovalne konstrukcije pred padajočimi predmeti ali materialom – Razlaga glede na primarni cilj odprave ali zmanjšanja tveganj – Posledice za stroje, ki služijo različnim uporabam

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/42, člen 11, in Priloga I, točke 1.1.2, 1.7.4.1, 1.7.4.2 in 3.4.4)

6.      Približevanje zakonodaj – Stroji – Direktiva 2006/42 – Dajanje na trg – Domneva skladnosti za stroje z oznako CE – Vpliv na možnost držav članic, da uporabijo zaščitno klavzulo v primeru tveganja za zdravje ali varnost – Neobstoj

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/42, člena 7(1) in 11)

7.      Približevanje zakonodaj – Stroji – Direktiva 2006/42 – Dajanje na trg – Uporaba zaščitne klavzule s strani države članice v primeru tveganja za zdravje ali varnost – Preizkus s strani Komisije – Diskrecijska pravica – Sodni nadzor – Meje

(člen 36 PDEU in 114 PDEU; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/42, člen 11)

8.      Približevanje zakonodaj – Stroji – Direktiva 2006/42 – Dajanje na trg – Uporaba zaščitne klavzule s strani države članice v primeru tveganja za zdravje ali varnost – Obveznost utemeljitve obstoja zadevnega tveganja – Izvedba ocene tveganja – Merila presoje

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/42, člen 11, in Priloga I, točka 1.1.1.(i))

9.      Pravo Evropske unije – Načela – Enako obravnavanje – Pojem

10.    Približevanje zakonodaj – Stroji – Direktiva 2006/42 – Dajanje na trg – Uporaba zaščitne klavzule s strani države članice v primeru tveganja za zdravje ali varnost – Potrditev s strani Komisije – Obveznost presoje skladnosti nacionalnih ukrepov z načelom enakega obravnavanja – Neobstoj

(člena 36 PDEU in 114 PDEU; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/42, uvodna izjava 25, člena 11 in 20)

11.    Približevanje zakonodaj – Stroji – Direktiva 2006/42 – Dajanje na trg – Uporaba zaščitne klavzule s strani države članice v primeru tveganja za zdravje ali varnost – Nesprejetje podobnih ukrepov glede drugih strojev, ki pomenijo enaka tveganja – Neobstoj objektivne utemeljitve – Nedopustnost – Kršitev načela enakega obravnavanja

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/42, člen 11)

12.    Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Nezakonitost – Škoda – Vzročna zveza – Kumulativni pogoji – Neizpolnitev enega od pogojev – Zavrnitev tožbe v celoti

(člen 340, drugi odstavek, PDEU)

1.      Akt se na fizično ali pravno osebo neposredno nanaša v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU kadar neposredno vpliva na njen pravni položaj in njegovim naslovnikom ne dopušča nobene diskrecijske pravice, ker je njegova izvedba povsem samodejna in temelji izključno na predpisu Unije, ne da bi bilo treba uporabiti druga izvedbena pravila.

Kar zadeva tožbo zoper sklep Komisije s katerim je ugotovljena utemeljenost ukrepov, ki so jih sprejeli nacionalni organi, in ki temelji na členu 11(3) Direktive 2006/42 o strojih, se nanaša na pogoje pod katerimi je stroj dan na nacionalni trg ter je naslovljen na države članice ima ta sklep neposredne učinke na pravni položaj proizvajalca tega stroja, ki so drugačni od učinkov ukrepov, ki so izhajajo iz omenjenih nacionalnih ukrepov. Prvič tak sklep pomeni, da vsaka od držav članic razen tiste, ki je sprejela zadevne ukrepe, sprejme ustrezne ukrepe glede dajanja ali ohranjanja zadevnega stroja na njenem trgu in s tem zagotavlja pravilno in enotno uporabo Direktive 2006/42 glede na ukrepe, ki jih je sprejela zadevna država članica, in jih je Komisija razglasila za upravičene. Zato ima ta ukrep za neposredno posledico sprožitev nacionalnih postopkov s katerimi postane vprašljiva pravica do prodaje stroja, za katerega je veljala domneva skladnosti, določena s členom 7 navedene direktive, ker je imel oznako „CE“ in ker je bil opremljen s izjavo ES o skladnosti, ki jo je proizvajalec stroja užival vse do zdaj v celotni Uniji.

Drugič, sklep, ki temelji na členu 11(3) Direktive 2006/42 svojim naslovnikom ne dopušča nobene diskrecijske pravice glede cilja, ki ga je treba doseči, saj je v zvezi s tem njegovo izvajanje povsem samodejno in temelji zgolj na ureditvi Unije, ki ne potrebuje drugih izvedbenih pravil. Verjetno je sicer, da morajo pristojni nacionalni organi za ugotovitev, ali je proizvajalec dal oziroma namerava dati primerke stroja na trg na njihovem ozemlju in ali nekateri od teh primerkov pomenijo enako tveganje kot je tisto na katerega se nanašajo nacionalni ukrepi, ki jih je sprejela zadevna država članica, najprej sprejeti nadzorne ukrepe. Vendar pa bodo morali ti organi – če se ugotovi, da gre za tak primer – šteti, da v takem položaju obstaja tveganje za ogrožanje varnosti oseb, in sprejeti vse ustrezne ukrepe za odvrnitev tega tveganja ter s tem v tem okviru zagotoviti pravilno in enotno uporabo Direktive 2006/42, ob upoštevanju sklepa Komisije in nacionalnih ukrepov, ki jih je Komisija razglasila za upravičene, in torej odrediti prepoved, umik ali spremembo zadevnega stroja oziroma sprejeti drug primeren ukrep. Zato se s sklepom Komisije o upravičenosti zadevnih nacionalnih ukrepov določa cilj, ki ga morajo izpolniti drugi nacionalni organi, pri čemer ti nimajo nobene diskrecijske pravice.

(Glej točke 17, 23, 28, 30 in 31.)

2.      Čeprav morajo države članice zagotoviti pravilno in enotno uporabo Direktive 2006/42 o strojih s tem, da na podlagi nacionalnega ukrepa, ki je bil sprejet v zvezi z nekim strojem in ki ga je Komisija razglasila za upravičenega, sprejmejo potrebne ukrepe, ne da bi pri tem imele diskrecijsko pravico glede rezultata, ki ga morajo doseči, pa očitno same na lastno pobudo in zunaj postopkovnega in vsebinskega okvira, določenega v členu 11(1) te direktive, ne smejo razširiti področja uporabe tega ukrepa na druge stroje, zato ker naj bi ti pomenili enako tveganje, saj bi sicer kršile načelo prostega pretoka iz člena 6(1) navedene direktive in domnevo skladnosti, določeno v členu 7 te direktive. Zato je zakonodajalec Unije za tako razširitev izvajanja predpisal izvedbo posebnega postopka, ki zlasti zajema sprejetje, prvič, izrecnega sklepa Komisije v zvezi s tem, in drugič, nacionalne ukrepe za izvajanje tega sklepa. Nasprotno pa ti akti niso niti določeni niti nujni za izvajanje člena 11 te direktive, ob upoštevanju njegovega obsega.

(Glej točko 34.)

3.      Čeprav so dejansko države članice tiste, ki morajo pravilno izvajati Direktivo 2006/42 o strojih in paziti, da so stroji, dani na trg ali v obratovanje na njihovem ozemlju v skladu s določbami te direktive, po potrebi s sprejetjem takih ukrepov, kot so določeni v njenem členu 11, pa mora Komisija nadzirati upravičenost teh ukrepov, da se prepriča zlasti o utemeljenosti pravnih in dejanskih razlogov, ki so bili podlaga za njihovo sprejetje Od rezultata tega nadzora je odvisno, ali se bo zadevni nacionalni ukrep dokončno ohranil, in sicer v tem smislu, da ga lahko država članica ohrani le, če ga Komisija razglasi za upravičenega, sicer ga mora odpraviti.

Iz tega sledi, da lahko vsaka oseba, ki lahko predlaga razglasitev ničnosti sklepa, s katerim se potrdi upravičenost takih ukrepov, v podporo svojim predlogom navaja, da navedeni sklep temelji na napačni razlagi določb Direktive 2006/42, čeprav so to razlago, ki jo morajo skrbno upoštevati vse države članice, najprej opravili pristojni nacionalni organi, nato pa jo je uporabila Komisija. V takem primeru je namreč napačno uporabo prava, zaradi katere bi lahko bil sklep, s katerim je Komisija ugotovila, da so zadevni nacionalni ukrepi upravičeni, nezakonit, mogoče uveljavljati pred sodiščem Unije, sicer bi se zmanjšal obseg člena 263 PDEU in načela učinkovitega sodnega varstva.

Poleg tega je lahko sodni nadzor utemeljenosti pravnih razlogov, na podlagi katerih je Komisija sklenila, da so zadevni nacionalni ukrepi upravičeni – glede na to, da gre za pravno vprašanje – le celovit.

(Glej točke od 46 do 48.)

4.      Država članica se lahko odloči za uporabo zaščitne klavzule iz člena 11 Direktive 2006/42 o strojih v zvezi s konkretnim strojem ali zamenljivo opremo, namenjeno za eno ali več določenih funkcij, v tem okviru pa mora oceniti tveganje za ogrožanje zdravja ali varnosti oseb, kar je določeno kot pogoj za uporabo te klavzule. Ta ocena in nacionalni ukrep, sprejet na podlagi tega, morata biti torej upravičena, kar zadeva navedeni stroj – kakršen se prodaja – in po potrebi zamenljivo opremo, s katero je bil opremljen, ko je bil dan na trg ali v obratovanje. V nasprotnem primeru lahko država članica stori kršitev načela prostega pretoka, ki ni upravičena z obstojem dejanskega tveganja za zdravje ali varnost oseb.

V zvezi s tem je treba v skladu s točko 1.1.2(a) Priloge I k Direktivi 2006/42 šteti, da „vsa tveganja“, povezana z namestitvijo, vzdrževanjem ali obratovanjem zadevnega stroja, bodisi pri predvideni uporabi bodisi pri razumno predvidljivi napačni uporabi, upravičujejo uporabo zaščitne klavzule iz člena 11 navedene direktive. Vendar ta člen zahteva, da se tveganje, na katero se opira njegova uporaba, ugotovi, torej da država članica, ki ta člen uporabi, pravno zadostno utemelji obstoj takega tveganja. Brez take utemeljitve se poseg v prosti pretok, ki je posledica nacionalnega ukrepa, sprejetega na podlagi zaščitne klavzule iz te določbe, ne more šteti za upravičenega v smislu te določbe.

Poleg tega je treba ugotoviti, da se obstoj tveganja za zdravje ali varnost oseb v smislu člena 11(1) Direktive 2006/42 lahko – poleg drugih meril – oceni z bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami, ki jih proizvajalcem strojev nalagata člen 5(1)(a) in Priloga I k navedeni direktivi. Od spoštovanja teh zahtev, ki so določene zato, da se pri načrtovanju in izdelavi teh strojev upoštevajo tveganja, povezana z njimi, je namreč odvisno, ali se bodo ti stroji dali na trg. Zato je mogoče ukrep umika ali prepovedi utemeljiti z nespoštovanjem teh zahtev.

(Glej točke 54, 57 in 58.)

5.      Obseg specifične zdravstvene in varnostne zahteve iz točke 3.4.4 priloge I k Direktivi 2006/42 o strojih, ki se nanaša na padajoče predmete je treba razlagati ob upoštevanju splošnih zahtev, ki so določene v tej direktivi ter zlasti točke 1 Splošnih pogojev iz naslova Priloge I k tej direktivi in Načela vključevanja varnosti iz točke 1.1.2 navedene priloge. Iz zadnjenavedenih določb pa jasno izhaja, najprej, da je treba pri načrtovanju in izdelavi strojev, ki se nameravajo dati na trg v Uniji, zagotoviti, da lahko ti obratujejo brez izpostavljanja oseb tveganju, kadar se uporabljajo v razmerah, ki jih je predvidel proizvajalec, vendar tudi ob upoštevanju vsake njihove razumno predvidljive napačne uporabe, in širše, da se prepreči nenormalna uporaba, če bi taka uporaba povzročila tveganje. Dalje, cilj s tem namenom sprejetih ukrepov mora biti odprava vseh tveganj. Nazadnje, proizvajalec mora za izpolnitev te obveznosti – pri čemer lahko izbira najprimernejše načine – spoštovati vrstni red, po katerem mora primarno odpraviti ali čim bolj zmanjšati tveganja.

Ob upoštevanju dejstva, da je pri načrtovanju in izdelavi strojev primarni cilj odprava ali čim večje zmanjšanje tveganj, povezanih z njihovo predvideno uporabo ali njihovo razumno predvidljivo napačno uporabo ter s preprečitvijo nenormalne uporabe in sprejetjem potrebnih varovalnih ukrepov v zvezi s tveganji, ki jih ni mogoče odpraviti, je treba ugotoviti, da mora imeti stroj – kadar je, namenjen za več različnih uporab, ki je odvisna od tega, s katero zamenljivo opremo se stroj opremi – preden se da na trg ali preden začne obratovati, primerno varovalno konstrukcijo, če se ugotovi, da – čeprav pri predvideni uporabi za kupca v konkretnem primeru ne obstaja nevarnost padajočih predmetov ali materiala – lahko taka nevarnost obstaja pri katerem od preostalih razumno predvidljivih načinov uporabe tega stroja. Tak ukrep namreč spada med ukrepe za odpravo ali čim večje zmanjšanje tveganja z vključitvijo varnosti v okvir načrtovanja in izdelave strojev.

Poleg tega zaradi spoštovanja zahteve iz točk 1.7.4.1 in 1.7.4.2 Priloge I k Direktivi 2006/42, in sicer opreme strojev z navodili o njihovi predvideni uporabi, ni vprašljiva primarna obveznost proizvajalcev strojev, da morajo v okvir načrtovanja in izdelave teh strojev vključiti varnost in tako odpraviti ali v čim večjem obsegu zmanjšati tveganja, povezana z njihovo predvideno uporabo ali razumno predvidljivo napačno uporabo, kakor je to razvidno iz točke 1.7.4.2(l) Priloge I k tej direktivi. Z drugimi besedami, direktiva proizvajalcev ne zavezuje le, da morajo opozoriti svoje kupce pred tveganji, povezanimi z razumno predvidljivo napačno uporabo strojev, ki jih prodajajo. Ta direktiva jim nalaga tudi obveznost, da odpravijo ali v čim večji meri zmanjšajo tveganja v fazi načrtovanja in izdelave teh strojev.

(Glej točke 64, 65, 69 in 70.)

6.      Iz sistematike Direktive 2006/42 o strojih je jasno razvidno, da domneva skladnosti, ki velja za stroj na podlagi člena 7(1) te direktive, ne vpliva na možnost uporabe zaščitne klavzule, ki jo imajo države članice na podlagi njenega člena 11, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena.

(Glej točko 72.)

7.      Direktiva 2006/42 o strojih vzpostavlja sistem nadzora in regulacije notranjega trga, pri čemer morajo primarno pristojni nacionalni organi presoditi, ali stroj ogroža zdravje ali varnost oseb in, v primeru ugotovitve takega ogrožanja, sprejeti ukrepe za njegov umik ali prepoved. Zaščitno klavzulo, ki je s tem namenom določena v členu 11 Direktive 2006/42, je treba razumeti ob upoštevanju člena 114(10) PDEU, ki državam članicam dovoljuje, da sprejmejo take ukrepe zaradi enega ali več neekonomskih razlogov iz člena 36 PDEU, med katerimi je tudi varovanje zdravja in življenja ljudi. Tak preizkus lahko od pristojnih nacionalnih organov zahteva kompleksno tehnično ali znanstveno presojo.

Komisija mora v okviru te ureditve preizkusiti pravno in dejansko upravičenost ukrepov, ki so jih sprejele države članice V tem okviru se mora zato, da lahko učinkovito uresničuje cilj, ki ji je bil določen, in ob upoštevanju zapletenih tehničnih ocenjevanj, ki jih mora opraviti, Komisiji priznati široka diskrecija. Prav tako se Komisiji taka diskrecija prizna v primerih, ko mora nadzirati ukrepe, ki jih država članica sprejela v okviru ureditve iz odstavkov od 4 do 6 člena 114 PDEU. V zvezi s tem mora sodišče Unije, kadar opravi nadzor nad izvajanjem široke diskrecijske pravice, glede na razloge ki se pred njim zatrjujejo, preveriti spoštovanje pravil postopka, pravilnost dejanskega stanja, ki ga je ugotovila Komisija, da niso podane očitne napake pri presoji teh dejstev ali zloraba pooblastil. Zlasti mora ob upoštevanju argumentov strank preveriti dejansko točnost dokazov na katere se opira izpodbijani akt, njihovo zanesljivost in doslednost, ter preveriti, ali ti dokazi vsebujejo vse upoštevne podatke, ki jih je treba upoštevati pri presoji zapletenega položaja, in ali lahko podprejo iz njih izvedene sklepe.

(Glej točke od 79 do 82.)

8.      Ocena tveganja, ki jo mora – pod nadzorom Komisije – opraviti zadevna država članica pred sprejetjem ukrepov iz člena 11 Direktive 2006/42 o strojih, se opravi z vidika povprečnega uporabnika, ki je zmerno pozoren in preudaren. Pooblastilo, ki je s tem členom dano nacionalnim organom, namreč pomeni odstopanje od načela prostega pretoka, ki ga določa ta direktiva, in ga je mogoče uporabiti samo v primeru obstoja tveganja, povezanega s predvideno uporabo ali razumno predvidljivo napačno uporabo zadevnega stroja, ki je v točki 1.1.1(i) Priloge I k tej direktivi opredeljena kot uporaba, ki lahko izvira iz predvidljivega človeškega vedenja. V teh okoliščinah dejstvo, da nacionalni organi pri oceni verjetnosti takega tveganja upoštevajo konkretni vidik povprečnega in razumno skrbnega uporabnika, ne pa abstrakten vidik, prispeva k zagotavljanju tega, da se neupravičeno ne posega v prosti pretok strojev v smislu člena 11(1) navedene direktive.

Vendar, kadar je verjetnost takega tveganja pri povprečnem in razumno skrbnem uporabniku pravno zadostno dokazana, dejstvo, da je bil ta uporabnik o takem tveganju predhodno obveščen ni upoštevno, glede na, prvič, z Direktivo 2006/42 določen vrstni red, kar zadeva obveznosti preprečevanja in obveščanja, ki jih ta direktiva nalaga proizvajalcem strojev in, drugič, posledice nespoštovanja teh obveznosti.

(Glej točki 83 in 84.)

9.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 94.)

10.    Člen 11 Direktive 2006/42 o strojih Komisiji, v specifičnem okviru preizkusa upravičenosti ukrepov, ki ji jih sporočijo države članice, ne nalaga, naj ugotovi ali so poleg tega ti ukrepi skladni z načelom enakega obravnavanja. Kadar je tak ukrep upravičen v smislu te določbe, sklepa Komisije s katerim priznava njegovo upravičenost torej ni mogoče izpodbijati iz razloga, da so stroji, ki so podobni stroju na katerega se nanaša ta ukrep, prisotni na nacionalnem trgu, a niso bili predmet podobnih ukrepov, kar predstavlja kršitev načela enakega obravnavanja.

Prvič, vsak nacionalni ukrep na področju, ki je predmet izčrpnega usklajevanja na ravni Unije, je treba namreč presojati glede na določbe akta, s katerim se to usklajevanje izvaja, in ne glede na določbe primarnega prava. To velja med drugim tudi v primeru, ko zadevni ukrep ni zakonodajni ali regulativni, ampak individualni ukrep. Zato je treba, ob tem da je z Direktivo 2006/42 na ravni Unije prišlo do izčrpnega poenotenja pravil, s katerimi niso določene le bistvene varnostne zahteve za stroje in potrjevanje skladnosti teh strojev z navedenimi zahtevami, ampak tudi postopanje držav članic v zvezi s stroji, za katere se šteje, da izpolnjujejo te zahteve, glede na določbe te direktive ugotavljati ali Komisija s tem, da ni preizkusila ali nacionalni ukrepi, ki so jih sprejeli pristojni organi, spoštujejo načelo enakega obravnavanja, ni izpolnila svojih obveznosti.

Drugič, cilj člena 11 Direktive 2006/42 ni obvezati Komisijo, da z vseh teh vidikov preizkusi zakonitost ukrepov, ki so jih nacionalni organi sprejeli, ker so menili, da stroji ogrožajo zdravje ali varnost oseb. Tak preizkus morajo namreč opraviti nacionalna sodišča, kakor to izhaja iz uvodne izjave 25 in člena 20 navedene direktive. Tretjič, čeprav odstavek 3 člena 11 Direktive 2006/42 določa le, da Komisija presodi, ali so ukrepi, ki jih je sprejela država članica, upravičeni, je iz splošne sistematike navedenega člena razvidno, da je treba to obveznost razumeti v povezavi z obveznostmi, ki so nacionalnim organom predhodno naložene z odstavkoma 1 in 2 tega člena.

Poleg tega se člena 114(10) PDEU, ki zakonodajalca Unije pooblašča, da določi zaščitne klavzule, kakršna je ta iz člena 11 Direktive 2006/42 in ki se sklicuje na razloge iz prvega stavka člena 36 PDEU, ne sklicuje na drugi stavek tega člena, ki določa, da prepovedi ali omejitve, ki so lahko na podlagi teh razlogov upravičene, ne smejo biti sredstvo za samovoljno diskriminacijo ali prikrito omejevanje trgovine med državami članicami. Zato se razlikuje od odstavkov od 4 do 6 člena 114, ki se nanašajo na določbe, ki jih lahko država članica po sprejetju usklajevalnega ukrepa na podlagi odstavka 1, sprejme ali ohrani.

(Glej točke od 98 do 105.)

11.    Vsak akt Unije je treba razlagati v skladu z vsem primarnim pravom, vključno z načelom enakega obravnavanja. Poleg tega za razlago akta Unije ni treba upoštevati le besedila njegovih določb, ampak tudi njihovo splošno sistematiko, kontekst in cilj ureditve, katere del so.

Kar zadeva Direktivo 2006/42 o strojih pa bi bilo v nasprotju ne le z načelom enakega obravnavanja ampak tudi z njenim ciljem, in sicer zlasti poenotenje pogojev, pod katerimi se dajo stroji na notranji trg in so na njem v prostem pretoku, ter hkrati varstvo zdravja in varnosti oseb v zvezi s tveganji, ki lahko nastanejo ob njihovi uporabi, ter splošno sistematiko vzpostavljene ureditve za zagotovitev, da bi nacionalni organi pravilno in enotno uporabljali to direktivo pod nadzorom Komisije, če bi država članica lahko uporabila zaščitno klavzulo iz člena 11 navedene direktive v zvezi s strojem, ki lahko ogroža zdravje ali varnost oseb, ne da bi pri tem, brez objektivnega razloga, enako obravnavala podobne stroje.

(Glej točki 108 in 109.)

12.    Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 116.)