SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (prvi razširjeni senat)
z dne 1. marca 2023(*)
„Damping – Uvoz nekaterih tkanih ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Kitajske in Egipta – Izvedbena uredba (EU) 2020/776 – Dokončna protidampinška dajatev – Izračun normalne vrednosti – Člen 2(5) Uredbe (EU) 2016/1036 – Očitna napaka pri presoji – Škoda – Izračun stopnje nelojalnega nižanja cen“
V zadevi T‑301/20,
Hengshi Egypt Fiberglass Fabrics SAE s sedežem v kraju Ain Soukhna (Egipt),
Jushi Egypt for Fiberglass Industry SAE s sedežem v kraju Ain Soukhna,
ki ju zastopata B. Servais in V. Crochet, odvetnika,
tožeči stranki,
proti
Evropski komisiji, ki jo zastopata P. Němečková in G. Luengo, agenta,
tožena stranka,
ob sodelovanju
Tech-Fab Europe eV s sedežem v Frankfurtu na Majni (Nemčija), ki ga zastopata L. Ruessmann in J. Beck, odvetnika,
intervenientka,
SPLOŠNO SODIŠČE (prvi razširjeni senat),
ob posvetovanju v sestavi H. Kanninen, predsednik, M. Jaeger, sodnik, N. Półtorak, O. Porchia in M. Stancu (poročevalka), sodnice,
sodna tajnica: M. Zwozdziak‑Carbonne, administratorka,
na podlagi pisnega dela postopka,
na podlagi obravnave z dne 23. marca 2022
izreka naslednjo
Sodbo
1 Tožeči stranki, družbi Hengshi Egypt Fiberglass Fabrics SAE (v nadaljevanju: Hengshi) in Jushi Egypt for Fiberglass Industry SAE (v nadaljevanju: Jushi), s tožbo na podlagi člena 263 PDEU predlagata razglasitev ničnosti Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/492 z dne 1. aprila 2020 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev na uvoz nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Egipta (UL 2020, L 108, str. 1) v delu, v katerem se nanaša nanju (v nadaljevanju: izpodbijana izvedbena uredba).
I. Dejansko stanje
2 Hengshi in Jushi sta družbi, ustanovljeni v skladu zakonodajo Arabske republike Egipt. Obe sta del skupine China National Building Material (CNBM). Tožeči stranki se ukvarjata med drugim z dejavnostjo proizvodnje in izvoza nekaterih tkanih ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken (v nadaljevanju: tkanine iz steklenih vlaken), ki se prodajajo med drugim v Evropski uniji.
3 V obdobju preiskave (od 1. januarja do 31. decembra 2018) je družba Jushi proizvajala tako tkanine iz steklenih vlaken kot tudi rovinge iz steklenih vlaken (v nadaljevanju: rovingi), ki so glavna surovina, uporabljena za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken. Rovinge, ki jih je sama proizvajala, je družba Jushi uporabljala za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken, poleg tega pa jih je prodajala neodvisnim strankam v Egiptu in tujini ter družbi Hengshi. Ta družba je tkanine iz steklenih vlaken proizvajala iz rovingov, ki jih je kupovala od družbe Jushi, pa tudi od druge povezane družbe in od neodvisne družbe, ki imata obe sedež na Kitajskem.
4 Družba Jushi je tkanine iz steklenih vlaken prodajala neposredno neodvisnim strankam v Egiptu in Uniji. Tkanine iz steklenih vlaken je tudi izvažala trem povezanim strankam v Uniji, in sicer družbam Jushi Spain SA, Jushi France SAS in Jushi ltalia Srl. Poleg tega je družba Jushi tkanine iz steklenih vlaken v Uniji prodajala prek povezane družbe s sedežem zunaj Unije, to je družbe Jushi Group (HK) Sinosia Composite Materials Co. Ltd.
5 Družba Hengshi tkanin iz steklenih vlaken ni prodajala na egiptovskem trgu. Te tkanine je prodajala v Uniji neposredno neodvisnim strankam in prek povezane družbe s sedežem zunaj Unije, to je prek družbe Huajin Capital Ltd.
6 Evropska komisija je na podlagi pritožbe, ki jo je intervenient, združenje Tech‑Fab Europe eV, v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje tkanin iz steklenih vlaken v Uniji, 8. januarja 2019 vložil na podlagi člena 5 Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL 2016, L 176, str. 21; v nadaljevanju: osnovna uredba), začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Kitajske in Egipta v Unijo. Obvestilo o začetku postopka je 21. februarja 2019 objavila v Uradnem listu Evropske unije (UL 2019, C 68, str. 29).
7 Kot je razvidno iz uvodne izjave 52 izpodbijane izvedbene uredbe, so izdelki, ki so bili predmet protidampinške preiskave, tkane ali šivane tkanine iz rovinga ali preje iz brezkončnih steklenih vlaken, z drugimi elementi ali brez njih, razen izdelkov, ki so impregnirani ali predhodno impregnirani, in razen tkanin z odprto mrežno strukturo z velikostjo celice več kot 1,8 mm po dolžini in širini ter težo več kot 35 g/m2, s poreklom iz Kitajske in Egipta, ki so se v času dejanskega stanja uvrščale pod oznake KN ex 7019 39 00, ex 7019 40 00, ex 7019 59 00 in ex 7019 90 00 (oznake TARIC 7019390080, 7019400080, 7019590080 in 7019900080).
8 Preiskava v zvezi z dampingom in škodo je zajemala obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2018. Preučitev gibanj, pomembnih za oceno škode in vzročne zveze, se je nanašala na obdobje od 1. januarja 2015 do konca obdobja preiskave.
9 Tožeči stranki sta 8. aprila 2019 predložili svoje odgovore na protidampinški vprašalnik in odgovore njunih povezanih družb na Prilogo I k vprašalniku.
10 Komisija je 16. maja 2019 začela ločeno protisubvencijsko preiskavo v zvezi z uvozom tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Kitajske in Egipta v Unijo (v nadaljevanju: vzporedna protisubvencijska preiskava o tkaninah iz steklenih vlaken). Komisija je 7. junija 2019 začela tudi protisubvencijsko preiskavo v zvezi z rovingi (v nadaljevanju: vzporedna protisubvencijska preiskava o rovingih).
11 Komisija je opravila preveritvene obiske v prostorih tožečih strank in v prostorih njunih povezanih družb. Po teh obiskih sta tožeči stranki 30. maja 2019 predložili dodatne pripombe.
12 Komisija je 19. decembra 2019 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončne protidampinške ukrepe za uvoz tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Kitajske in Egipta (v nadaljevanju: dokončno razkritje). Tožeči stranki sta 9. januarja 2020 predložili pripombe glede tega razkritja. 16. januarja 2020 je bilo v prostorih Komisije opravljeno zaslišanje v zvezi z navedenim razkritjem. Tožeči stranki sta istega dne pisno predložili dodatne pripombe.
13 Komisija je 10. februarja 2020 objavila dokument z dodatnim dokončnim razkritjem (v nadaljevanju: dodatno dokončno razkritje). V tem razkritju so bile upoštevane nekatere trditve, ki sta jih tožeči stranki posredovali v zvezi z dokončnim razkritjem. Tožeči stranki sta pripombe glede dodatnega dokončnega razkritja predložili 13. februarja 2020. 17. februarja 2020 je bilo v prostorih Komisije opravljeno zaslišanje v zvezi z navedenim razkritjem.
14 Na zahtevo tožečih strank je pooblaščenec za zaslišanje 25. februarja 2020 izvedel naknadno zaslišanje.
15 Komisija je 1. aprila 2020 sprejela izpodbijano izvedbeno uredbo. Z navedeno uredbo je bila uvedena dokončna protidampinška dajatev v višini 20 % na uvoz tkanin iz steklenih vlaken tožečih strank v Unijo.
II. Predlogi strank
16 Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:
– izpodbijano izvedbeno uredbo razglasi za nično v delu, v katerem se nanaša nanju;
– Komisiji naloži plačilo stroškov;
– intervenientu naloži, da nosi svoje stroške.
17 Komisija ob podpori intervenienta Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne kot neutemeljeno;
– tožečima strankama naloži plačilo stroškov.
III. Pravo
18 Tožeči stranki v utemeljitev tožbe navajata dva tožbenega razloga. Ta se nanašata na, prvič, to, da se z metodo, ki jo je Komisija uporabila za določitev proizvodnih stroškov družbe Hengshi za tkanine iz steklenih vlaken, prodajnih, splošnih in upravnih stroškov (v nadaljevanju: PSU‑stroški) ter dobička, ki se upošteva za izračun njene konstruirane normalne vrednosti, kršijo člen 2(5), člen 2(3), (6), (11) in (12) ter člen 9(4) osnovne uredbe, in drugič, to, da se z metodo, ki jo je Komisija uporabila za določitev stopenj nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen tožečih strank, kršita člen 3(1), (2), (3) in (6) ter člen 9(4) te uredbe.
Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 2(5), člena 2(3), (6), (11) in (12) ter člena 9(4) osnovne uredbe
19 Ta tožbeni razlog je razdeljen na pet delov.
Prvi del prvega tožbenega razloga: kršitev člena 2(5), prvi pododstavek, osnovne uredbe
20 Tožeči stranki v bistvu trdita, da se z razlogovanjem, ki ga je Komisija uporabila, da ni upoštevala stroškov rovingov, navedenih v računovodskih evidencah družbe Hengshi, krši člen 2(5), prvi pododstavek, osnovne uredbe. Po njunem mnenju ta določba glede drugega pogoja, navedenega v njej, ne določa merila v zvezi z običajnimi tržnimi pogoji in Komisiji ne omogoča, da presodi razumnost zlasti stroškov rovingov, povezanih s proizvodnjo in prodajo obravnavanega izdelka – in sicer tkanin iz steklenih vlaken – ki so zabeleženi v računovodskih evidencah družbe Hengshi.
21 Ta razlaga naj bi bila skladna z, prvič, razlago, ki jo je Organ Svetovne trgovinske organizacije (STO) za reševanje sporov podal v členu 2.2.1.1 Sporazuma o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini 1994 (GATT) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 21, stran 189; v nadaljevanju: protidampinški sporazum iz leta 1994), drugič, načelom ozke razlage izjem, določenih v pravu Unije, in tretjič, okvirom, v katerem je bil člen 2(5) osnovne uredbe sprejet, in cilji, uresničevanimi s to uredbo.
22 Komisija ob podpori intervenienta te trditve izpodbija.
23 Opozoriti je treba, da mora sodišče Unije v primeru, v katerem je bil namen Unije izvršiti posebno obveznost, ki jo je prevzela v okviru STO, ali v primeru, v katerem akt Unije izrecno napotuje na natančne določbe sporazumov STO, opraviti nadzor zakonitosti zadevnega akta Unije glede na pravila STO (sodba z dne 14. julija 2021, Interpipe Niko Tube in Interpipe Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant/Komisija, T‑716/19, EU:T:2021:457, točka 95).
24 Unija je s členom 2(5) osnovne uredbe nameravala izvršiti posebne obveznosti iz člena 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma iz leta 1994 (glej v tem smislu sodbo z dne 7. februarja 2013, Acron/Svet, T‑118/10, neobjavljena, EU:T:2013:67, točka 66).
25 Iz tega sledi, da je treba določbe osnovne uredbe v delu, v katerem se ujemajo z določbami protidampinškega sporazuma iz leta 1994, razlagati kar se da mogoče ob upoštevanju ustreznih določb tega sporazuma, kot jih razlaga Organ STO za reševanje sporov (glej sodbo z dne 14. julija 2021, Interpipe Niko Tube in Interpipe Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant/Komisija, T‑716/19, EU:T:2021:457, točka 98 in navedena sodna praksa).
26 Člen 2(5), prvi pododstavek, osnovne uredbe tako določa:
„Stroški se običajno izračunavajo na osnovi evidenc, ki jih hrani preiskovana stranka, pod pogojem, da so te evidence v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli v zadevni državi in da se dokaže, da te evidence razumno odražajo stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo obravnavanega izdelka.“
27 Iz besedila te določbe je razvidno, da so računovodske evidence preiskovane stranke prednostni vir informacij za določitev proizvodnih stroškov zadevnega izdelka in da uporaba podatkov iz navedenih evidenc pomeni načelo, njihova prilagoditev ali nadomestitev z drugo razumno podlago pa izjemo. Ob upoštevanju načela, da je treba odstopanje ali izjemo od splošnega pravila razlagati ozko, je treba šteti, da je treba izjemno ureditev iz člena 2(5) osnovne uredbe razlagati ozko (glej sodbo z dne 3. decembra 2019, Yieh United Steel/Komisija, T‑607/15, EU:T:2019:831, točka 66 in navedena sodna praksa).
28 Glede dokaznega bremena za obstoj elementov, ki upravičujejo uporabo člena 2(5), prvi pododstavek, osnovne uredbe, je treba šteti, da se morajo institucije, če menijo, da ne smejo upoštevati proizvodnih stroškov iz računovodskih evidenc stranke, ki je predmet preiskave, da bi se nadomestili z drugo ceno, ki se šteje za razumno, opirati na dokaze ali vsaj na indice, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obstoj dejavnika, zaradi katerega je opravljena prilagoditev (glej sodbo z dne 3. decembra 2019, Yieh United Steel/Komisija, T‑607/15, EU:T:2019:831, točka 67 in navedena sodna praksa).
29 Poleg tega je treba opozoriti, da imajo na področju ukrepov trgovinske zaščite institucije široko diskrecijsko pravico zaradi zapletenosti ekonomskih, političnih in pravnih položajev, ki jih morajo preučevati. Zato nadzor, ki ga sodišče Unije izvaja nad presojo institucij, obsega le preverjanje, ali so bila spoštovana postopkovna pravila, ali je bilo dejansko stanje, ki se upošteva pri izpodbijani izbiri, pravilno ugotovljeno in ali je podana očitna napaka pri presoji tega dejanskega stanja ali zloraba pooblastil. Ta omejeni sodni nadzor obsega zlasti izbiro med različnimi metodologijami izračuna stopnje dampinga in oceno normalne vrednosti izdelka (glej sodbo z dne 3. decembra 2019, Yieh United Steel/Komisija, T‑607/15, EU:T:2019:831, točka 68 in navedena sodna praksa).
30 Z vidika teh preudarkov je treba preučiti ta del prvega tožbenega razloga.
31 Prvič, poudariti je treba, da člen 2(5), prvi pododstavek, osnovne uredbe ne izključuje možnosti, da Komisija ne upošteva stroškov, zabeleženih v računovodskih evidencah preiskovane stranke, kadar cena surovine, ki se uporablja za proizvodnjo obravnavanega izdelka, ni določena pod običajnimi tržnimi pogoji.
32 V zvezi s tem je, kot sicer navajajo stranke, Organ STO za reševanje sporov v okviru razlage člena 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma iz leta 1994 menil, da je mogoče ugotoviti, da računovodske evidence, vodene v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli, ne odražajo razumno stroškov, povezanih s proizvodnjo in prodajo obravnavanega izdelka, kadar na primer do transakcij v zvezi z nekaterimi vložki, ki zadevajo proizvodnjo in prodajo obravnavanega izdelka, ni prišlo pod običajnimi tržnimi pogoji (glej v tem smislu poročilo Pritožbenega organa STO v zadevi „Evropska unija – Protidampinški ukrepi za biodizel s poreklom iz Argentine“ (WT/DS 473/AB/R), sprejeto 26. oktobra 2016, točka 6.33).
33 Toda kot je opozorjeno v točki 28 zgoraj, se mora Komisija, če meni, da ne sme upoštevati proizvodnih stroškov iz računovodskih evidenc preiskovane stranke, da bi se ti stroški nadomestili z drugo ceno, ki se šteje za razumno, opirati na dokaze ali vsaj na indice, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obstoj dejavnika, zaradi katerega je opravljena prilagoditev.
34 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je Komisija v uvodni izjavi 312 izpodbijane izvedbene uredbe opozorila, da so bile cene, po katerih je družba Hengshi nabavljala rovinge od družbe Jushi, dosledno in znatno nižje od cen, po katerih je družba Jushi isti izdelek prodajala neodvisnim strankam, dejavnim na egiptovskem trgu. Glede na znatno razliko med temi cenami je Komisija pravilno sklenila, da cene, ki jih je družba Hengshi plačevala družbi Jushi, ne morejo veljati za primerljive tržne cene. Čeprav so navedene cene družbi Jushi res prinašale dobiček, niso odražale tržnih cen v Egiptu. Tako je iz spisa, predloženega Splošnemu sodišču, razvidno, da so bili stroški, ki jih je družba Hengshi izkazovala za rovinge, znatno nižji – in sicer za približno [zaupno](1) % – od tistih, ki jih je družba Jushi uporabljala za neodvisne stranke v Egiptu, česar tožeči stranki ne izpodbijata.
35 Da bi tožeči stranki utemeljili to, da taka cenovna razlika ni bila dovolj za presojo Komisije, da cene rovingov, zabeležene v računovodskih evidencah družbe Hengshi, niso bile določene pod običajnimi tržnimi pogoji, in da se zato ne bi smele upoštevati, sta trdili, da ker je družba Jushi rovinge družbi Hengshi prodajala s [zaupno]-odstotnim dobičkom, te evidence primerno in zadostno odražajo stroške rovingov. Poleg tega naj bi Komisija že priznala, med drugim v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 360/2014 z dne 9. aprila 2014 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz fero-silicija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Rusije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (UL 2014, L 107, str. 13), da se transakcije med povezanimi strankami lahko izvršujejo brez ustvarjanja dobička.
36 Vendar teh trditev ni mogoče sprejeti.
37 Na prvem mestu, glede stopnje dobička, ki jo je družba Jushi dosegla od prodaje rovingov družbi Hengshi, je treba po zgledu Komisije navesti, da ustvarjanje dobička ne omogoča samodejno sklepanja, da je do transakcije prišlo pod običajnimi tržnimi pogoji. Poleg tega je treba ugotoviti, da je bila ta stopnja dobička znatno nižja od tiste, ki je bila dosežena z neodvisnimi strankami.
38 Na drugem mestu, v zvezi s sklicevanjem na Izvedbeno uredbo št. 360/2014 je treba opozoriti, da se mora zakonitost uredbe o uvedbi protidampinških dajatev presojati glede na pravna pravila in zlasti določbe osnovne uredbe, in ne na podlagi predhodne prakse odločanja Komisije (glej v tem smislu sodbo z dne 18. oktobra 2016, Crown Equipment (Suzhou) in Crown Gabelstapler/Svet, T‑351/13, neobjavljena, EU:T:2016:616, točka 107).
39 Drugič, glede trditve tožečih strank, da se drugi pogoj iz člena 2(5), prvi pododstavek, osnovne uredbe ne nanaša na razumnost stroškov, ampak bolj na „zanesljivost“ računovodskih evidenc preiskovane stranke, je treba ugotoviti, da taka razlaga dokončno preprečuje uporabo konstruirane normalne vrednosti zlasti v primeru, ko na proizvodne stroške vplivajo posebne tržne razmere (glej v tem smislu sodbo z dne 7. februarja 2013, EuroChem MCC/Svet, T‑84/07, EU:T:2013:64, točka 59).
40 Tretjič, glede trditve tožečih strank, da njuno razlago člena 2(5), prvi pododstavek, osnovne uredbe potrjujejo okvir, v katerem je bila ta določba sprejeta, in cilji, uresničevani s to uredbo, je treba opozoriti, da čeprav drži, kot navajata, da člen 2(5) – v nasprotju s členom 2(1), tretji pododstavek, ter členom 4(1)(a) in (2) osnovne uredbe – ne vsebuje izrecne določbe v zvezi z razumnostjo stroškov, nastalih med povezanimi strankami, ta okoliščina ne zadostuje za dokaz, da je zakonodajalec Unije nameraval navedeno okoliščino izključiti pri uporabi člena 2(5) osnovne uredbe.
41 V zvezi s tem je treba najprej poudariti, kot je bilo navedeno v točkah 31 in 32 zgoraj, da člen 2(5), prvi pododstavek, osnovne uredbe ne preprečuje, da Komisija ne upošteva stroškov, zabeleženih v računovodskih evidencah preiskovane stranke, kadar cene surovine, ki se uporablja za proizvodnjo obravnavanega izdelka, očitno niso določene pod običajnimi tržnimi pogoji zaradi razmerja znotraj skupine. Dalje, kot pravilno ugotavlja Komisija, so določbe člena 2(1), tretji in četrti pododstavek, osnovne uredbe, ki se izrecno sklicujejo na položaje, v katerih na cene vpliva razmerje znotraj skupine, osnova za druge določbe člena 2, ki se nanašajo na normalno vrednost, vključno z določbami člena 2(5). Nazadnje, člen 4(1)(a) in (2) osnovne uredbe ni upošteven v okviru sobesedilne razlage člena 2(5), prvi pododstavek, te uredbe, ker se ne nanaša na določanje dampinga, ampak na opredelitev industrije Unije v okviru določanja škode. Kot je razvidno iz uvodne izjave 10 osnovne uredbe, je namreč zakonodajalec Unije sklicevanje na stranke, povezane z izvozniki, vpeljal zato, da je te stranke izvzel iz pojma „industrija Unije“.
42 Ob upoštevanju navedenega je torej Komisija, ne da bi napačno uporabila pravo ali storila očitno napako pri presoji, lahko menila, da glede na to, da cena rovingov v računovodskih evidencah družbe Hengshi ni bila določena pod običajnimi tržnimi pogoji, ni mogoče šteti, da razumno odraža stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo obravnavanega izdelka, in da jo je zato treba prilagoditi (glej v tem smislu sodbo z dne 7. februarja 2013, Acron/Svet, T‑118/10, neobjavljena, EU:T:2013:67, točka 53).
43 Prvi del prvega tožbenega razloga je zato treba zavrniti.
Drugi del prvega tožbenega razloga: očitne napake pri presoji
44 Tožeči stranki v bistvu navajata, da je Komisija storila očitne napake pri presoji v zvezi z uporabo člena 2(5), prvi pododstavek, osnovne uredbe, ko je v okviru analize običajnih tržnih pogojev primerjala prodajne cene rovingov družbe Jushi, zaračunane družbi Hengshi oziroma neodvisnim nacionalnim strankam, ne da bi upoštevala vse pomembne dejavnike v zvezi z zadevno prodajo, kot sta velika razlika v obsegu prodaje rovingov, ki jo je družba Jushi dosegla z neodvisnimi nacionalnimi strankami in z družbo Hengshi, ter plačilo carinskih dajatev, ki so se uporabljale za družbo Jushi v okviru prodaje rovingov tem neodvisnim nacionalnim strankam.
45 Komisija ob podpori intervenienta te trditve izpodbija.
– Očitna napaka pri presoji v zvezi z obsegom prodaje
46 Najprej je pomembno spomniti, da je to, ali je bila cena uporabljena v običajnem poteku trgovanja, odvisno tudi od drugih pogojev transakcije, ki bi lahko vplivali na uporabljene cene, kot so obseg transakcije, dodatne obveznosti, ki jih sprejmejo stranke te transakcije, ali dobavni rok. Institucije morajo v okviru te presoje, ki se mora opraviti od primera do primera, upoštevati vse upoštevne dejavnike in vse posebne okoliščine v zvezi z zadevno prodajo (sodba z dne 1. oktobra 2014, Svet/Alumina, C‑393/13 P, EU:C:2014:2245, točka 30).
47 Vendar morajo biti za ugotovitev, da je Komisija storila očitno napako pri presoji dejstev, ki lahko upravičuje razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa, dokazi, ki jih zagotovi tožeča stranka, zadostni, da presoja dejstev, opravljena v tem sklepu, ni verjetna (glej v tem smislu sodbo z dne 11. septembra 2014, Gold East Paper in Gold Huasheng Paper/Svet, T‑444/11, EU:T:2014:773, točka 62 in navedena sodna praksa).
48 V obravnavanem primeru je treba navesti, da očitek tožečih strank v zvezi z veliko razliko v obsegu prodaje rovingov, ki jo je družba Jushi dosegla z neodvisnimi nacionalnimi strankami in z družbo Hengshi, v bistvu temelji na, prvič, trditvi, da je logično, da obseg prodaje vpliva na ceno, uporabljeno za stranke, in drugič, dejstvu, da je na stopnjo rabata, ki jo je družba Jushi uporabila za družbo Hengshi v okviru prodaje rovingov, vplival obseg te prodaje.
49 Prvič, glede trditve, da je logično, da obseg prodaje vpliva na ceno, uporabljeno za stranke, je treba ugotoviti, da čeprav je bilo v sodni praksi, navedeni v točki 46 zgoraj, sprejeto, da lahko obseg transakcij vpliva na ceno izdelka, se mora taka presoja opraviti od primera do primera, ob upoštevanju vseh upoštevnih dejavnikov in vseh posebnih okoliščin v zvezi z zadevno prodajo. Taka navedba sama po sebi torej ne zadostuje, da bi se brez dokazov o tem, da je družba Jushi stopnje rabatov za svoje stranke uporabila glede na obseg prodaje rovingov, utemeljilo, da je Komisija v okviru analize običajnih tržnih pogojev storila očitno napako pri presoji, ker ni upoštevala obsega prodaje rovingov družbe Jushi.
50 Drugič, v zvezi s trditvijo tožečih strank o stopnji rabata, ki jo je družba Jushi uporabila za družbo Hengshi v okviru prodaje rovingov, je treba poudariti, da z nobenim elementom iz spisa, predloženega Splošnemu sodišču, ni mogoče dokazati, da domnevna stopnja rabata, ki jo je družba Jushi uporabila za družbo Hengshi, ni posebna in se ne uporablja izključno za prodajo rovingov med tema družbama. Poleg tega, kot poudarja Komisija, tožeči stranki nista predložili elementov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi se taka stopnja rabata, temelječa na obsegu prodaje, uporabljala ali se uporablja za vse stranke, in ne le za družbo Hengshi.
51 Ob upoštevanju preudarkov, ki so navedeni v točkah 49 in 50 zgoraj, je treba ugotoviti, da tožeči stranki torej nista predložili zadostnih dokazov v skladu sodno prakso, navedeno v točki 47 zgoraj, da presoja dejstev, ki je bila opravljena v izpodbijani izvedbeni uredbi, zlasti v njeni uvodni izjavi 320, in je privedla do tega, da je bilo v okviru analize običajnih tržnih pogojev zavrnjeno upoštevanje obsega prodaje rovingov družbe Jushi družbi Hengshi, ne bi bila verjetna.
52 Poleg tega je treba zavrniti tudi ugovor nedopustnosti, ki se nanaša na trditev Komisije v odgovoru na tožbo, v skladu s katero je treba za ugotovitev, ali so bile cene primerljive, upoštevati skupni odstotek prodaje, dosežene z neodvisnimi nacionalnimi strankami za vse izdelke. Ta trditev je namreč le okoliščina, ki jo je Komisija predstavila v odgovoru na tožbo in ob upoštevanju katere naj bi bilo treba razumeti očitek tožečih strank glede obsega prodaje. Opozoriti pa je treba, da vsebina odgovora na tožbo poskuša Splošnemu sodišču zlasti razjasniti dejanske in pravne okoliščine zadeve, ki mu je predložena v presojo, iz katerih izhaja sporna odločba in ki jih Splošno sodišče v nasprotju s strankami v sporu ne pozna. Poleg tega to, da v odločbi, ki je predmet ničnostne tožbe, niso navedene okoliščine, ki bi jih kasneje ena od strank navedla pred Splošnim sodiščem v okviru pojasnjevanja okoliščin, v katerih je prišlo do spora, ki mu je predložen, samo po sebi ne more dokazovati neizpolnitve obveznosti obrazložitve sporne odločbe (glej v tem smislu sodbo z dne 8. marca 2007, France Télécom/Komisija, T‑340/04, EU:T:2007:81, točka 79). Iz tega izhaja, da okoliščina, da ta trditev ni bila navedena v upravni fazi, nima posledic za obravnavano zadevo.
53 Ob upoštevanju navedenega je treba ta očitek zavrniti.
– Očitna napaka pri presoji v zvezi s plačilom carinskih dajatev
54 V zvezi s plačilom carinskih dajatev na vložke za rovinge tožeči stranki zatrjujeta, prvič, kršitev pravice do obrambe, ker naj jima Komisija v dokončnem razkritju ali dodatnem dokončnem razkritju ne bi sporočila, da ne namerava upoštevati plačila teh carinskih dajatev zaradi neobstoja dokazov. Drugič, tožeči stranki zatrjujeta kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja, ker naj bi Komisija morala na lastno pobudo uporabiti dokaz o plačilu teh carinskih dajatev, ki ga je imela na voljo v okviru vzporedne protisubvencijske preiskave o rovingih, ali ju vsaj pozvati k predložitvi tega dokaza v okviru protidampinške preiskave.
55 V zvezi s kršitvijo pravice do obrambe je treba opozoriti, da spoštovanje te pravice, ki je v postopkih protidampinških preiskav temeljno, pomeni, da mora biti zainteresiranim podjetjem med upravnim postopkom omogočeno, da primerno predstavijo svoje stališče o resničnosti in upoštevnosti zatrjevanih dejstev in okoliščin ter o dokazih, ki jih Komisija navaja v podporo svoji trditvi o obstoju dampinga in škode, ki naj bi s tem nastala (glej sodbo z dne 14. julija 2021, Interpipe Niko Tube in Interpipe Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant/Komisija, T‑716/19, EU:T:2021:457, točka 209 in navedena sodna praksa).
56 Zaradi obstoja nepravilnosti v zvezi s spoštovanjem te pravice se uredba, s katero se uvede protidampinška dajatev, lahko razglasi za nično samo, če obstaja možnost, da bi se upravni postopek zaradi te nepravilnosti lahko končal drugače, kar bi torej konkretno vplivalo na pravico zadevne stranke do obrambe. Vendar od te stranke ni mogoče zahtevati, da dokaže, da bi bila odločba Komisije drugačna, temveč le, da ta možnost ni v celoti izključena, saj bi lahko ta stranka bolje poskrbela za svojo obrambo, če ne bi bilo zatrjevanih postopkovnih nepravilnosti (glej sodbo z dne 14. julija 2021, Interpipe Niko Tube in Interpipe Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant/Komisija, T‑716/19, EU:T:2021:457, točka 210 in navedena sodna praksa).
57 V obravnavanem primeru je iz spisa razvidno, da je bilo tožečima strankama med upravnim postopkom omogočeno, da primerno predstavita svoje stališče o resničnosti in upoštevnosti zatrjevanih dejstev in okoliščin ter o dokazih, ki jih Komisija navaja v podporo svoji trditvi o obstoju dampinga in škode, ki naj bi s tem nastala, saj sta lahko predložili pripombe tako glede dokončnega razkritja kot glede dodatnega dokončnega razkritja. V tem okviru sta tožeči stranki namreč izrazili nestrinjanje s tem, da Komisija ni upoštevala obstoja carinskih dajatev, ki jih je družba Jushi morala plačati za prodajo rovingov neodvisnim nacionalnim strankam.
58 Poleg tega je treba v delu, v katerem se tožeči stranki pritožujeta, da nista podali izjave posebej v zvezi z namero Komisije, da ne upošteva plačila carinskih dajatev, opozoriti, da se pravica do izjave nanaša na vse dejanske in pravne okoliščine, na katerih temelji odločitveni akt, in ne na končno stališče, ki ga namerava sprejeti uprava (glej sodbo z dne 14. julija 2021, Interpipe Niko Tube in Interpipe Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant/Komisija, T‑716/19, EU:T:2021:457, točka 211 in navedena sodna praksa). Prav tako Komisiji ni mogoče očitati, da tožečih strank ni zaslišala posebej v zvezi s svojo namero, da ne upošteva plačila carinskih dajatev, medtem ko tako plačilo sploh ni bilo izvršeno, ko sta tožeči stranki predložili pripombe glede dokončnega razkritja in dodatnega dokončnega razkritja. Kot je razvidno iz spisa, je bilo namreč to plačilo izvršeno 27. februarja 2020, rok za predložitev pripomb glede dodatnega dokončnega razkritja pa je bil določen na 13. februar 2020.
59 Komisija torej ni kršila pravice tožečih strank do obrambe.
60 V zvezi s kršitvijo dolžnosti skrbnega ravnanja je treba opozoriti, da čeprav ima Komisija kot preiskovalni organ res nalogo, da dokaže obstoj dampinga, škode in vzročne zveze med uvozom, ki je predmet dampinga, in škodo, to ne spremeni dejstva, da ker ji z nobeno določbo osnovne uredbe ni podeljeno pooblastilo, da zainteresirane stranke prisili k sodelovanju v preiskavi ali k predložitvi informacij, je ta institucija odvisna od pripravljenosti teh strank, da ji prostovoljno predložijo potrebne informacije (glej v tem smislu sodbo z dne 14. decembra 2017, EBMA/Giant (China), C‑61/16 P, EU:C:2017:968, točka 54 in navedena sodna praksa).
61 Cilj protidampinške preiskave je namreč, da institucije Unije poiščejo objektivne dokaze tako, da uporabijo orodja, ki jim jih daje na voljo osnovna uredba, in na podlagi prostovoljnega sodelovanja gospodarskih subjektov, in sicer zlasti odgovorov na protidampinški vprašalnik, morebitnih preverjanj na kraju samem in pripomb zainteresiranih strank k dokumentom z razkritji, da bi se ugotovil obstoj morebitnega dampinga po tem, ko se je določila normalna vrednost obravnavanega izdelka v skladu s členom 2 osnovne uredbe (sodba z dne 3. decembra 2019, Yieh United Steel/Komisija, T‑607/15, EU:T:2019:831, točka 133).
62 V tem okviru je naloga sodišča Unije, da se prepriča, da so institucije upoštevale vse pomembne okoliščine in da so dejansko stanje presodile z vso dolžno skrbnostjo, tako da se lahko šteje, da je bila normalna vrednost razumno določena (glej sodbo z dne 10. marca 2009, Interpipe Niko Tube in Interpipe NTRP/Svet, T‑249/06, EU:T:2009:62, točka 41 in navedena sodna praksa).
63 Iz sodne prakse, navedene v točkah od 60 do 62 zgoraj, izhaja, da čeprav drži, da mora Komisija skrbno opraviti preiskavo in pri določitvi normalne vrednosti upoštevati vse upoštevne okoliščine, je odvisna od prostovoljnega sodelovanja preiskovanih strank, da ji predložijo potrebne informacije.
64 V obravnavanem primeru bi torej morali tožeči stranki predložiti dokaze, ki so po njunem mnenju upoštevni za preiskavo, v trenutku, ko sta trdili, da bi Komisija morala upoštevati dejstvo, da prodajna cena rovingov, ki jo je družba Jushi zaračunavala neodvisnim nacionalnim strankam, vključuje znesek, ki pokriva carinske dajatve, ki so se uporabljale za uvožene vložke. Kot pa je razvidno iz spisa, predloženega Splošnemu sodišču, in zlasti iz pripomb, ki sta jih tožeči stranki predložili glede dokončnega razkritja in dodatnega dokončnega razkritja, nista v okviru protidampinške preiskave nikdar predložili niti najmanjšega dokaza, da sta plačali take dajatve. Kot je bilo poleg tega ugotovljeno v točki 58 zgoraj, v trenutku, ko sta tožeči stranki predložili pripombe glede dokončnega razkritja in dodatnega dokončnega razkritja, tako plačilo sploh ni bilo izvršeno. Dokument, ki dokazuje plačilo carinskih dajatev, na katero se opirata, je bil Komisiji predložen 18. marca 2020 v okviru vzporedne protisubvencijske preiskave o rovingih, kot sta tožeči stranki poleg tega potrdili na obravnavi. Tožeči stranki torej ne moreta izkoriščati lastne neskrbnosti s tem, da Komisiji očitata, da ni upoštevala dokaza, za katerega predložitev sta vsekakor imeli interes in ki ga nista predložili.
65 Tožeči stranki prav tako ne moreta v repliki utemeljeno trditi, da bi Komisija navedeni dokument, predložen v okviru vzporedne protisubvencijske preiskave o rovingih, lahko uporabila na lastno pobudo.
66 Člen 29(6), prvi pododstavek, Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL 2016, L 176, str. 55), namreč določa:
„Informacije, prejete na podlagi te uredbe, se uporabljajo samo za namen, za katerega so bile zahtevane.“
67 Iz te določbe pa izhaja, da se Komisija ne more na lastno pobudo v okviru protidampinške preiskave opreti na dokaz, predložen v okviru vzporedne protisubvencijske preiskave. Zato sta v obravnavanem primeru tožeči stranki tisti, ki bi se morali odpovedati zagotovilu iz tega člena in zahtevati, naj se ta dokaz dopusti tudi v okviru protidampinške preiskave.
68 Poleg tega v nasprotju s tem, kar trdita tožeči stranki, navedba v uvodni izjavi 268 izpodbijane izvedbene uredbe, ki se nanaša na kontrolne številke izdelkov iz vzporedne protisubvencijske preiskave o tkaninah iz steklenih vlaken, in uporaba nekaterih odgovorov tožečih strank na protidampinški vprašalnik pri zadnjenavedeni protisubvencijski preiskavi nikakor ne dokazujeta njune trditve, da bi se Komisija v okviru protidampinške preiskave lahko oprla na informacije iz vzporedne protisubvencijske preiskave. Namreč, prvič, kot je razvidno iz uvodne izjave 276 izpodbijane izvedbene uredbe, je Komisija informacije o kontrolnih številkah izdelkov iz vzporedne protisubvencijske preiskave o tkaninah iz steklenih vlaken lahko uporabila le zato, ker se je zadevni kitajski proizvajalec izvoznik odpovedal zagotovilu iz člena 19(6) osnovne uredbe in člena 29(6) Uredbe 2016/1037 ter zahteval, da se pravilne informacije o kontrolnih številkah izdelkov, zbrane v okviru vzporedne protisubvencijske preiskave o tkaninah iz steklenih vlaken, uporabijo kot najboljše razpoložljive informacije v protidampinški preiskavi. Drugič, iz dopisa z dne 24. maja 2019, ki sta ga tožeči stranki predložili kot prilogo k repliki, je razvidno, da je bila uporaba nekaterih njunih odgovorov na protidampinški vprašalnik pri vzporedni protisubvencijski preiskavi o tkaninah iz steklenih vlaken zahtevana na njuno pobudo.
69 Ob upoštevanju navedenega je treba drugi očitek zavrniti in posledično zavrniti drugi del prvega tožbenega razloga v celoti.
Tretji del prvega tožbenega razloga: kršitev člena 2(5), drugi pododstavek, osnovne uredbe
70 Tožeči stranki s tretjim delom prvega tožbenega razloga, prvič, Komisiji očitata kršitev člena 2(5), drugi pododstavek, osnovne uredbe, ker je za prilagoditev stroškov družbe Hengshi za rovinge uporabila izjemo iz te določbe in prilagodila te stroške „na kateri koli drugi razumni podlagi“, namesto da bi prilagoditev opravila „na podlagi stroškov drugih proizvajalcev ali izvoznikov v isti državi“, zlasti stroškov, ki so družbi Jushi, ki je edini drug proizvajalec rovingov v Egiptu, nastali s proizvodnjo navedenih rovingov. Drugič, Komisiji očitata kršitev obveznosti obrazložitve, ker naj v izpodbijani izvedbeni uredbi ne bi pojasnila razloga, zaradi katerega je uporabila tako izjemo.
71 Komisija ob podpori intervenienta te trditve izpodbija.
72 Prvič, glede kršitve obveznosti obrazložitve, ki jo je treba obravnavati na prvem mestu, Splošno sodišče enako kot Komisija poudarja, da so razlogi za njeno odločitev, da za prilagoditev stroškov družbe Hengshi za rovinge ne uporabi proizvodnih stroškov družbe Jushi za rovinge, jasno in nedvoumno razvidni iz uvodne izjave 331 izpodbijane izvedbene uredbe. V tej uvodni izjavi je Komisija pojasnila, da je po tem, ko je ocenila, ali računovodske evidence družbe Hengshi razumno odražajo stroške, povezane s proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken, ugotovila, da so bile transferne cene družbe Hengshi za nakupe rovingov od družbe Jushi znatno deflacionirane v primerjavi s tržno ceno za iste vrste izdelka v Egiptu in da torej niso bile tržno primerljive. Zato je stroške družbe Hengshi za rovinge prilagodila na podlagi cen, ki jih je družba Jushi zaračunavala neodvisnim nacionalnim strankam na egiptovskem trgu.
73 Poleg tega je treba v delu, v katerem tožeči stranki izpodbijata pojasnila, ki jih je Komisija v odgovoru na tožbo zagotovila v zvezi s tem, da družb Jushi in Hengshi ni bilo mogoče primerjati, ker je družba Jushi v nasprotju z družbo Hengshi vertikalno integrirano podjetje, spomniti, da v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 52 zgoraj, to, da v odločbi, ki je predmet ničnostne tožbe, niso navedene okoliščine, ki bi jih kasneje ena od strank navedla pred Splošnim sodiščem v okviru pojasnjevanja okoliščin, v katerih je prišlo do spora, ki mu je predložen, samo po sebi ne more dokazovati neizpolnitve obveznosti obrazložitve sporne odločbe.
74 V obravnavanem primeru pa pojasnilo v zvezi s tem, da je družba Jushi vertikalna integrirana družba, česar tožeči stranki poleg tega ne prerekata, pomeni zgolj okoliščino, ki jo je Komisija v okviru odgovora na tožbo lahko navedla brez kršenja svoje obveznosti obrazložitve.
75 Ob upoštevanju navedenega tožeči stranki ne moreta utemeljeno trditi, da izpodbijana izvedbena uredba ni bila zadostno obrazložena ali da je Komisija v odgovoru na tožbo prvič navedla razlog, zaradi katerega se je v obravnavanem primeru odločila uporabiti izjemo iz člena 2(5), drugi pododstavek, osnovne uredbe.
76 Očitek, ki se nanaša na kršitev obveznosti obrazložitve, je treba zato zavrniti.
77 Drugič, glede očitka, ki se nanaša na kršitev člena 2(5), drugi pododstavek, osnovne uredbe, je treba najprej opozoriti, da ta člen določa, da „[č]e stroški, povezani s proizvodnjo in prodajo preiskovanega izdelka, niso ustrezno izraženi v evidencah zadevne stranke, se jih prilagodi ali določi na podlagi stroškov drugih proizvajalcev ali izvoznikov v isti državi, kadar pa takih informacij ni na voljo oziroma jih ni mogoče uporabiti, pa na kateri koli drugi razumni podlagi, vključno z informacijami iz drugih reprezentativnih trgov“.
78 Po zgledu tožečih strank je treba navesti, da je treba glede na besedilo te določbe ti metodi uporabiti v vrstnem redu, v katerem sta predstavljeni. Komisija mora torej v prvi vrsti preučiti, ali lahko stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo obravnavanega izdelka, prilagodi ali določi na podlagi stroškov drugih proizvajalcev ali izvoznikov. Šele če te informacije niso na voljo oziroma jih ni mogoče uporabiti, je treba uporabiti izjemo iz člena 2(5), drugi pododstavek, osnovne uredbe, v skladu s katero se stroški določijo „na kateri koli drugi razumni podlagi“ (glej v tem smislu sodbo z dne 12. oktobra 1999, Acme/Svet, T‑48/96, EU:T:1999:251, točka 36 in navedena sodna praksa).
79 Poleg tega, ker je odločitev za uporabo „katere koli druge razumne podlage“ urejena z izjemo od splošnega pravila, določenega v členu 2(5), drugi pododstavek, osnovne uredbe, jo je treba razlagati ozko. Tako se mora Komisija za to, da ne upošteva stroškov drugih proizvajalcev ali izvoznikov v isti državi, opirati na dokaze ali vsaj na indice, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obstoj dejavnika, zaradi katerega je opravljena prilagoditev.
80 V obravnavanem primeru je Komisija za utemeljitev svoje odločitve, da za prilagoditev stroškov družbe Hengshi za rovinge ne uporabi proizvodnih stroškov družbe Jushi za rovinge in da torej uporabi drugo razumno podlago, pojasnila, da čeprav je družba Jushi edini drug proizvajalec tkanin iz steklenih vlaken v Egiptu, gre za, prvič, družbo, ki je povezana z družbo Hengshi, in drugič, vertikalno integrirano družbo, kar ne velja za družbo Hengshi. Zato je ob upoštevanju teh elementov sklenila stroške družbe Hengshi za rovinge izračunati na podlagi cene, ki jo je družba Jushi zaračunavala neodvisnim nacionalnim strankam.
81 Tožeči stranki za izpodbijanje odločitve Komisije, da za prilagoditev zadevnih stroškov uporabi katero koli drugo razumno podlago, navajata le, da ker je ta institucija „preverila in sprejela“ proizvodne stroške družbe Jushi za rovinge, ki je bila edini drug proizvajalec rovingov v Egiptu, je bila obvezana to prilagoditev opraviti na podlagi teh stroškov.
82 Vendar take trditve ni mogoče sprejeti.
83 Namreč, prvič, Komisija ni „sprejela“, kot izhaja iz točke 80 zgoraj, proizvodnih stroškov družbe Jushi za rovinge. Drugič, v nasprotju s tem, kar trdita tožeči stranki, iz besedila člena 2(5), drugi pododstavek, osnovne uredbe ni razvidno, da je Komisija dolžna, tudi kadar obstajajo drugi proizvajalci ali izvozniki v isti državi, brezpogojno opraviti zadevno prilagoditev na podlagi njihovih stroškov. Nasprotno, iz te določbe izhaja, da tudi če take informacije obstajajo, jih lahko Komisija ne upošteva, kadar meni, da teh informacij ni mogoče uporabiti. Komisija pa je menila, da okoliščine, omenjene v točki 80 zgoraj, utemeljujejo, da takih informacij v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti.
84 Iz tega sledi, da je Komisija prilagoditev stroškov družbe Hengshi za rovinge utemeljeno opravila „na kateri koli drugi razumni podlagi“.
85 Druge trditve tožečih strank ne morejo ovreči te ugotovitve.
86 Na prvem mestu, v zvezi s trditvijo, da iz odgovora na tožbo v bistvu izhaja, da morajo biti drugi proizvajalci ali izvozniki tudi sami „primerljivi“, kar privede do široke razlage izjeme iz člena 2(5), drugi pododstavek, osnovne uredbe, je treba poudariti, da je „primerljivost“ proizvajalcev, na katero se sklicuje Komisija, v resnici del razlogovanja, v skladu s katerim proizvodnih stroškov družbe Jushi za rovinge ni mogla upoštevati, ker je ta družba v nasprotju z družbo Hengshi vertikalno integrirana družba. Kot pa je razvidno iz točk 80 in 84 zgoraj, se je Komisija upravičeno lahko oprla na ta element, da ni upoštevala proizvodnih stroškov družbe Jushi za rovinge in je prilagoditev opravila na „kateri koli drugi razumni podlagi“.
87 Na drugem mestu, v zvezi s trditvijo, da ker se je Komisija zgledovala po PSU‑stroških in dobičku družbe Jushi pri njeni domači prodaji tkanin iz steklenih vlaken, da je računsko določila normalno vrednost tkanin iz steklenih vlaken družbe Hengshi v skladu s členom 2(6)(a) osnovne uredbe, bi morala enako storiti s proizvodnimi stroški družbe Jushi za rovinge, je treba ugotoviti – enako kot je ugotovila Komisija – da ta trditev ni upoštevna. V zadevnih določbah so namreč obravnavana drugačna vprašanja. Čeprav se člen 2(5) osnovne uredbe nanaša na izračun stroškov, povezanih s proizvodnjo in prodajo obravnavanega izdelka, se člen 2(6) te uredbe nanaša na izračun PSU‑stroškov in dobička, ki temelji na domači prodaji podobnega izdelka v okviru običajnega poteka trgovanja.
88 Glede na navedeno je treba očitek v zvezi s kršitvijo člena 2(5) osnovne uredbe zavrniti, enako pa velja tudi za tretji del prvega tožbenega razloga v celoti.
Četrti del prvega tožbenega razloga: kršitev člena 2(3), (6), (11) in (12) osnovne uredbe
89 Tožeči stranki v bistvu navajata, da je Komisija v konstruirani normalni vrednosti tkanin iz steklenih vlaken družbe Hengshi dvakrat upoštevala dobiček in PSU‑stroške družbe Jushi v zvezi s prodajo rovingov. Med drugim trdita, da je Komisija najprej zvišala stroške družbe Hengshi za rovinge na podlagi prodajne cene rovingov, ki jo je družba Jushi zaračunavala neodvisnim nacionalnim strankam, nato pa popravljenim proizvodnim stroškom družbe Hengshi za tkanine iz steklenih vlaken prištela PSU‑stroške in dobiček družbe Jushi v okviru njene prodaje tkanih iz steklenih vlaken tem strankam. Ker pa prodaja tkanin iz steklenih vlaken družbe Jushi njenim neodvisnim nacionalnim strankam vključuje ne le dobiček in PSU‑stroške v zvezi s temi tkaninami iz steklenih vlaken, ampak tudi dobiček in PSU‑stroške v zvezi z rovingi, uporabljenimi pri proizvodnji tkanin iz steklenih vlaken, naj bi Komisija dvakrat upoštevala PSU‑stroške in dobiček družbe Jushi v zvezi s prodajo rovingov. S tem naj bi kršila člen 2(3), (6), (11) in (12) osnovne uredbe.
90 Komisija ob podpori intervenienta te trditve izpodbija.
91 Poudariti je treba, da so trditve tožečih strank špekulativne in ne slonijo na nobenem konkretnem elementu, s katerim bi bilo mogoče dokazati, da so bili pri izračunu normalne vrednosti tkanin iz steklenih vlaken družbe Hengshi dvakrat vračunani PSU‑stroški in dobiček za rovinge.
92 Čeprav tožeči stranki trdita, da vertikalno integriran proizvajalec, kot je družba Jushi, v zvezi s prodajo končnega izdelka načeloma evidentira veliko višje PSU‑stroške in dobiček od tistih, ki jih evidentira proizvajalec, ki ni vertikalno integriran, ker mora vertikalno integriran proizvajalec kriti tudi PSU‑stroške in dobiček, ki se navezujejo na vložek, uporabljen za proizvodnjo končnega izdelka, namreč nista konkretno dokazali, v kolikšni meri so v obravnavanem primeru PSU‑stroški in dobiček družbe Jushi, izhajajoči iz prodaje tkanin iz steklenih vlaken, vključevali dobiček in PSU‑stroške v zvezi z rovingi, uporabljenimi pri proizvodnji tkanin iz steklenih vlaken.
93 Ob neobstoju takega dokaza pa Komisiji ni mogoče utemeljeno očitati, da je v konstruirano normalno vrednost tkanin iz steklenih vlaken družbe Hengshi dvakrat vračunala dobiček in PSU‑stroške družbe Jushi v zvezi s prodajo rovingov.
94 Četrti del prvega tožbenega razloga je torej treba zavrniti kot neutemeljen.
Peti del prvega tožbenega razloga: kršitev člena 9(4) osnovne uredbe
95 Tožeči stranki trdita, da je metoda, ki jo je Komisija uporabila za računsko določitev normalne vrednosti tkanin iz steklenih vlaken družbe Hengshi, iz razlogov, predstavljenih v okviru prvega, drugega, tretjega in četrtega dela prvega tožbenega razloga, nezakonita, zato dokončna protidampinška dajatev v višini 20 %, ki jima je bila naložena, presega stopnjo dampinga, s čimer se krši člen 9(4) osnovne uredbe.
96 Komisija in intervenient izpodbijata to trditev.
97 V zvezi s tem je treba po zgledu Komisije poudariti, da analiza prvih štirih delov prvega tožbenega razloga ni razkrila nobene napačne uporabe prave in nobene očitne napake pri presoji, ki bi jo ta institucija storila pri računski določitvi normalne vrednosti tkanin iz steklenih vlaken družbe Hengshi. Zato tožeči stranki ne moreta utemeljeno trditi, da protidampinška dajatev, ki jo je uvedla Komisija, presega stopnjo dampinga, s čimer se krši člen 9(4) osnovne uredbe.
98 Glede na navedeno je treba peti del prvega tožbenega razloga zavrniti, enako pa velja tudi za prvi tožbeni razlog v celoti.
Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 3, od (1) do (3) in (6), ter člena 9(4) osnovne uredbe
99 Ta tožbeni razlog je razdeljen na štiri dele. Tožeči stranki navajata, prvič, da je Komisija s tem, da je izvozno ceno tožečih strank, zlasti družbe Jushi, pri izračunu stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen določila na podlagi člena 2(9) osnovne uredbe, uporabljenega po analogiji, kršila člen 3(1) te uredbe, drugič, da je Komisija z opiranjem na to konstruirano izvozno ceno, da bi ugotovila obstoj škode, storila očitno napako pri presoji v zvezi z določanjem škode, kar je v nasprotju s členom 3(2) in (3) osnovne uredbe, tretjič, da očitna napaka pri presoji, ki jo je Komisija storila pri določanju škode, povzroča neveljavnost analize vzročne zveze, ki jo je izvedla v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe, in, nazadnje, četrtič, da je Komisija s tem, da je izvozno ceno, konstruirano na podlagi po analogiji uporabljenega člena 2(9) osnovne uredbe, upoštevala pri izračunu stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen tožečih strank, storila očitno napako pri presoji v zvezi z določitvijo zadostne višine protidampinške dajatve za odpravo škode, povzročene industriji Unije, s čimer je kršila člen 9(4) osnovne uredbe.
100 Komisija ob podpori intervenienta ne le izpodbija utemeljenost tega tožbenega razloga, ampak uvodoma tudi trdi, da je brezpredmeten.
101 V zvezi z zadnjenavedenim trdi, da tudi če bi Splošno sodišče ugotovilo, da je Komisija storila napako s tem, da je člen 2(9) osnovne uredbe uporabila po analogiji za izračune nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen tožečih strank, taka napaka ne bi mogla privesti do razglasitve ničnosti izpodbijane izvedbene uredbe. Komisija je v zvezi s tem v dupliki predložila nove izračune, ki naj bi kazali, da tudi če se upoštevajo vrednosti, ki so jih povezane družbe družbe Jushi zaračunavale v Uniji, ne da bi se izvedle prilagoditve na podlagi člena 2(9) osnovne uredbe, pride le do zelo majhne spremembe tako na ravni nelojalnega nižanja prodajnih cen ([zaupno] namesto 31,5 %) kot na ravni nelojalnega nižanja ciljnih cen ([zaupno] namesto 63,9 %).
102 Ko je Splošno sodišče tožeči stranki pisno v okviru ukrepov procesnega vodstva in ustno na obravnavi povprašalo o novih izračunih Komisije, predloženih v dupliki, sta zatrdili, da čeprav ti izračuni ne vplivajo na višino protidampinških dajatev, ki so bile naložene z izpodbijano izvedbeno uredbo in so določene na ravni stopnje dampinga, lahko vplivajo na skupno višino protidampinških in izravnalnih dajatev, ki je navzgor omejena s stopnjo nelojalnega nižanja ciljnih cen.
103 V skladu z ustaljeno sodno prakso lahko sodišče Unije tožbeni razlog ali očitek zavrne kot brezpredmeten, če ugotovi, da ne more privesti do predlagane razglasitve ničnosti, tudi če bi bil utemeljen (sodbi z dne 21. septembra 2000, EFMA/Svet, C‑46/98 P, EU:C:2000:474, točka 38, in z dne 19. novembra 2009, Michail/Komisija, T‑50/08 P, EU:T:2009:457, točka 59).
104 V obravnavanem primeru sta tožeči stranki priznali, kot je razvidno iz točke 102 zgoraj, da tudi če bi Komisija za določitev stopnje nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen uporabila izračune, predložene v dupliki, ki temeljijo na izvozni ceni družbe Jushi, ne da bi se izvedle prilagoditve na podlagi člena 2(9) osnovne uredbe, ne bi bilo nobenega vpliva na višino protidampinških dajatev, naloženih z izpodbijano izvedbeno uredbo.
105 Poleg tega tožeči stranki nista bili ne v okviru ukrepov procesnega vodstva ne na obravnavi zmožni zagotoviti niti najmanjšega dokaza v podporo svoji trditvi, da ti novi izračuni lahko vplivajo na skupno višino protidampinških in izravnalnih dajatev.
106 Iz tega sledi, da tudi ob predpostavki, da tožeči stranki utemeljeno izpodbijata metodo, ki jo je Komisija uporabila za določitev izvozne cene družbe Jushi v okviru izračuna stopnje nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen, uporaba novih izračunov, omenjenih v točki 101 zgoraj, nikakor ne bi privedla do spremembe protidampinških dajatev, kot poleg tega priznavata tožeči stranki. Zatrjevana napaka torej ne more utemeljevati razglasitve ničnosti izpodbijane izvedbene uredbe v delu, v katerem se nanaša nanju.
107 Zato je treba drugi tožbeni razlog zavrniti kot brezpredmeten, ne da bi bilo treba analizirati utemeljenost štirih delov, ki jih tožeči stranki navajata v utemeljitev tega tožbenega razloga.
108 Ob upoštevanju navedenega je treba tožbo v celoti zavrniti.
IV. Stroški
109 V skladu s členom 134(1) Poslovnika Splošnega sodišča se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker tožeči stranki nista uspeli, se jima v skladu s predlogom Komisije poleg plačila lastnih stroškov naloži plačilo stroškov te institucije.
110 V skladu s členom 138(3) Poslovnika intervenient nosi svoje stroške.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (prvi razširjeni senat)
razsodilo:
1. Tožba se zavrne.
2. Družbi Hengshi Egypt Fiberglass Fabrics SAE in Jushi Egypt for Fiberglass Industry SAE poleg svojih stroškov nosita stroške Evropske komisije.
3. Združenje Tech-Fab Europe eV nosi svoje stroške.
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 1. marca 2023.
Podpisi