Zadeva T‑181/14 DEP

Nürburgring GmbH

proti

Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino

„Postopek – Odmera stroškov“

Povzetek – Sklep Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 26. januarja 2017

1.      Sodni postopek – Stroški – Spor glede stroškov, ki se lahko povrnejo – Pojem

(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 170(1))

2.      Sodni postopek – Stroški – Določitev – Stroški, ki se povrnejo – Pojem – Stroški strank, ki se lahko povrnejo – Davek na dodano vrednost – Izključitev v primeru davčnega zavezanca

(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 140(b))

3.      Sodni postopek – Stroški – Določitev – Stroški, ki se povrnejo – Dejavniki, ki jih je treba upoštevati – Sporazum med stranko in njenim odvetnikom glede njegove nagrade – Izključitev

(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 140(b))

4.      Sodni postopek – Stroški – Določitev – Stroški, ki se povrnejo –Presoja zlasti glede na celotno število ur dela, ki so objektivno potrebne za namene postopka

(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 140(b))

5.      Sodni postopek – Stroški – Določitev – Stroški, ki se povrnejo – Dejavniki, ki jih je treba upoštevati –Seznanitev z zadevo s strani odvetnikov

(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 140(b))

6.      Sodni postopek – Stroški – Določitev – Stroški, ki se povrnejo – Pojem – Postopki, nastali po koncu ustnega postopka – Izključitev – Izjema

(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 140(b))

7.      Sodni postopek – Stroški – Določitev – Stroški, ki se povrnejo –Potni stroški in stroški bivanja odvetnikov – Pogoji za vračilo

(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 140(b))

1.      Dejstvo, da je tožeča stranka pred vložitvijo predloga za odmero stroškov intervenientu sporočila, da ne more skleniti sporazuma o kakršnem koli znesku stroškov, ki se lahko povrnejo, in izvesti plačila brez uradne odločbe Splošnega sodišča, je treba razlagati kot izpodbijanje izplačila stroškov, ki se lahko povrnejo, v smislu člena 170(1) Poslovnika Splošnega sodišča.

Poleg tega iz dejstva, da je tožeča stranka po vložitvi predloga za odmero stroškov Splošno sodišče obvestila, da ne namerava predložiti stališč v zvezi s tem predlogom, še ni mogoče izpeljati, da se je strinjala z zneskom zahtevanih stroškov ali z izplačilom stroškov, ki se lahko povrnejo.

(Glej točko 8.)

2.      V skladu s členom 140(b) Poslovnika se za stroške, ki se lahko povrnejo, štejejo nujni izdatki, ki jih imajo stranke zaradi postopka, predvsem potni stroški in dnevnice ter nagrada agentov, svetovalcev ali odvetnikov strank. Iz te določbe izhaja, da so stroški, ki se lahko povrnejo, omejeni, prvič, na stroške, ki so nastali zaradi postopka pred Splošnim sodiščem, in drugič, na nujne izdatke, ki so bili za to potrebni.

V zvezi s tem se znesek, ki se zahteva iz naslova davka na dodano vrednost, obravnava kot strošek, ki se lahko povrne, le če fizična ali pravna oseba, ki ta znesek zahteva, dokaže, da ni zavezanka za ta davek.

(Glej točki 9 in 12.)

3.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 10 in 11.)

4.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke 19, 20 in 23.)

5.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 25.)

6.      Zavrniti je treba vračilo stroškov, ki se nanašajo na obdobje po ustnem postopku, če po obravnavi ni bil sprejet noben procesni akt.

(Glej točko 28.)

7.      Dokazila, s katerimi je mogoče dokazati resničnost in višino potnih stroškov in dnevnic, katerih vračilo se predlaga, mora predložiti predlagatelj. Niti stranki, ki ji je naloženo plačilo stroškov, niti sodišču Unije namreč ni treba takih izdatkov oceniti zgolj na podlagi številčne navedbe, ki jo predloži predlagatelj.

(Glej točko 34.)