Zadeva T-112/05

Akzo Nobel NV in drugi

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Konkurenca – Omejevalni sporazumi v sektorju vitaminskih proizvodov – Holin klorid (vitamin B 4) – Odločba, s katero je ugotovljena kršitev člena 81 ES in člena 53 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru – Odgovornost za kršitev“

Povzetek sodbe

1.      Ničnostna tožba – Pogoji za dopustnost – Tožba, ki jo je vložilo več subjektov skupine družb proti odločbi Komisije, s katero jim je bila solidarno naložena globa

(člen 230 ES)

2.      Konkurenca – Pravila Skupnosti – Kršitve – Naložitev – Matična družba in hčerinske družbe

(člena 81 ES in 82 ES)

3.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Najvišji znesek – Izračun

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))

1.      V okviru ene same ničnostne tožbe, ki jo je vložilo več subjektov skupine družb proti odločbi Komisije, s katero jim je bila solidarno naložena globa, zaradi razlogov gospodarnosti postopka ni treba obravnavati ugovora nedopustnosti, ki je bil podan glede nekaterih od teh subjektov, kadar je tožba dopustna glede določenih drugih subjektov, tako da mora sodišče obravnavati tožbo v celoti in da glede na tožbene razloge morebitna razglasitev ničnosti ne bi mogla koristiti subjektom, katerih tožba naj bi bila nedopustna.

(Glej točki 31 in 32.)

2.      Komisija lahko na matično družbo skupine družb naslovi odločbo o naložitvi globe za kršitev pravil konkurence, ki jo je storila ena od njenih hčerinskih družb, in to ne zaradi odnosa prigovarjanja med matično in hčerinsko družbo ali celo vpletenosti prve v navedeno kršitev, ampak zaradi dejstva, da te družbe tvorijo en sam gospodarski subjekt in torej podjetje v smislu členov 81 ES in 82 ES, če ne določajo samostojno svojega ravnanja na trgu.

V posebnem primeru, kadar ima matična družba v lasti 100 % kapitala svoje hčerinske družbe kršiteljice, je podana preprosta domneva, da navedena matična družba odločilno vpliva na ravnanje svoje hčerinske družbe in da torej sestavljata eno samo podjetje v navedenem smislu. Zato mora matična družba, ki pred sodiščem Skupnosti izpodbija odločbo Komisije, s katero ji je bila naložena globa za ravnanje njene hčerinske družbe, ovreči to domnevo, tako da predloži dokaze o samostojnosti te hčerinske družbe. Torej za ugotovitev, da matična družba odločilno vpliva na poslovno politiko hčerinske družbe, zadostuje, da Komisija dokaže, da je ves kapital hčerinske družbe v lasti matične družbe. Komisija bo lahko nato matično družbo upoštevala kot solidarno odgovorno za plačilo globe, naložene njeni hčerinski družbi, razen če matična družba ne dokaže, da njena hčerinska družba v bistvu ne uporablja njenih smernic in zato na trgu ravna samostojno.

Čeprav je res, da je sodišče Skupnosti v okviru analize o enotnem gospodarskem subjektu med več družbami, ki so del skupine, preučilo, ali bi matična družba lahko vplivala na politiko cen, dejavnosti proizvodnje in distribucije, cilje prodaje, bruto marže, stroške prodaje, „cash flow“, zaloge in trženje, pa vendarle iz tega ni mogoče sklepati, da spadajo v pojem poslovne politike hčerinske družbe samo ti vidiki, da bi se lahko za matično družbo uporabila člena 81 ES in 82 ES. Nasprotno, matična družba mora Sodišču prve stopnje v presojo predložiti vse dokaze o organizacijskih, gospodarskih in pravnih povezavah med njo in njeno hčerinsko družbo, ki bi po njenem mnenju lahko pokazali, da ne sestavljata enotnega gospodarskega subjekta. Sodišče prve stopnje mora pri svoji presoji upoštevati vse dokaze, ki mu jih predložijo stranke, njihova narava in pomembnost pa se lahko glede na posebne značilnosti vsake obravnavane zadeve spreminjata.

Zato v zvezi z družbo, ki ima v lasti 100 % kapitala svojih hčerinskih družb in ki izvaja odločilen vpliv na več ravneh njihove strategije, tako da si pridržuje pravico do končne odločitve glede več zadev, ki opredeljujejo njihovo ravnanje na trgu, domneve, da matična družba odločilno vpliva na politiko svojih hčerinskih družb, ni mogoče ovreči zaradi okoliščine, da so odločitve, ki se nanašajo na posebno področje, ki je bilo predmet kršitve, načeloma sprejele hčerinske družbe, niti zaradi dejstva, da je skupina organizirana na dveh ravneh z namenom podrediti poslovno politiko stricto sensu nadzoru matične družbe. Pripisovanje odgovornosti za kršitev, ki jo je storila hčerinska družba, njeni matični družbi namreč ne zahteva dokaza, da matična družba vpliva na politiko hčerinske družbe na posebnem področju, ki je predmet kršitve. Po drugi strani lahko organizacijske, gospodarske in pravne povezave med matično družbo in njeno hčerinsko družbo dokažejo obstoj vpliva prve na strategijo druge in zato upravičijo, da ju lahko štejemo za en sam gospodarski subjekt, ne da bi bilo treba preveriti, ali je matična družba vplivala na zadevno protikonkurenčno ravnanje.

(Glej točke 58, 60, 62, 64, 65, 82, 83 in 85.)

3.      Okoliščina, da je več družb solidarno zavezanih za plačilo globe, ker skupaj tvorijo podjetje v smislu člena 81 ES, ne pomeni, kar zadeva uporabo zgornje meje, določene v členu 23(2) Uredbe št. 1/2003 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe, da se obveznost vsake omeji na 10 % prometa, ki ga je ustvarila v zadnjem poslovnem letu. Zgornja meja 10 % v smislu te določbe mora biti namreč izračunana na podlagi skupnega prometa vseh družb, ki sestavljajo enoten gospodarski subjekt, ki deluje kot podjetje v smislu člena 81 ES, saj je lahko le skupni promet družb, ki tvorijo podjetje, pokazatelj velikosti in gospodarske moči zadevnega podjetja.

(Glej točki 90 in 91.)