Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo High Court (Irska) 26. januarja 2024 – NE, MY, HJ, XF, WB, UV, VK, JU, RJ in DZ/An Bord Pleanála, Minister for Housing, Local Government and Heritage, Irska in The Attorney General
(Zadeva C-58/24, Drumakilla)
Jezik postopka : angleščina
Predložitveno sodišče
High Court (Ireland)
Stranke v postopku v glavni stvari
Tožeče stranke: NE, MY, HJ, XF, WB, UV, VK, JU, RJ in DZ
Tožene stranke: An Bord Pleanála, Minister for Housing, Local Government and Heritage, Irska and The Attorney General
Intervenientka: Drumakilla Limited
Vprašanja za predhodno odločanje
1. Ali je posledica člena 11 Direktive 2011/921 v povezavi z načelom širokega dostopa do pravnega varstva iz člena 9(2) Aarhuške konvencije to, da je v primeru, ko projekta v smislu člena 1(2)(a) Direktive 2011/92, za katerega je treba vložiti vlogo za izdajo soglasja za izvedbo (v nadaljevanju: primarno soglasje), ni mogoče izvesti, ne da bi nosilec projekta predhodno pridobil drugo soglasje (v nadaljevanju: sekundarno soglasje), in ko organ, pristojen za izdajo primarnega soglasja za tak projekt, ohrani možnost strožje presoje vpliva projekta na okolje, kot je bila opravljena v sekundarnem soglasju, tako sekundarno soglasje (če je bilo izdano pred primarnim soglasjem) treba obravnavati kot del postopka izdaje soglasja za izvedbo, razen v zvezi z obsegom zadev, ki jih je treba obravnavati ali presojati v skladu z Direktivo 2011/92, bodisi na splošno bodisi kadar je sekundarno soglasje odločba, izdana na podlagi člena 16(1) Direktive 92/43, s katero se nosilcu projekta dovoli odstopanje od veljavnih ukrepov za varstvo vrst, da bi lahko izvedel projekt?
2. Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je posledica člena 11 Direktive 2011/92 v povezavi z načelom širokega dostopa do pravnega varstva iz člena 9(2) Aarhuške konvencije to, da je treba nacionalna pravila o datumu, ko začne teči rok za izpodbijanje veljavnosti odločbe, izdane na podlagi člena 16(1) Direktive 92/43 (sekundarno soglasje), razlagati tako, da nasprotujejo temu, da bi ta rok začel teči pred datumom izdaje zadevnega soglasja za izvedbo (primarno soglasje), bodisi na splošno bodisi v primeru, ko (i) je bil projekt predmet preverjanja za vsak primer posebej iz člena 4(2)(a) Direktive 2011/92, in/ali (ii) je bila odločitev iz člena 4(5) za namene primarnega soglasja sprejeta po izdaji sekundarnega soglasja in hkrati z odločbo o primarnem soglasju, in/ali (iii) postopek izpodbijanja veljavnosti sekundarnega soglasja ne vsebuje nobenega razloga za izpodbijanje zadevnega primarnega soglasja s sklicevanjem na domnevno neveljavnost sekundarnega soglasja in/ali (iv) tožeča stranka ne zaprosi za podaljšanje roka, v katerem bi lahko izpodbijala sekundarno soglasje, pri čemer je ta vloga po nacionalnem pravu potrebna v primeru prepoznega izpodbijanja, če v pravu Unije ni nasprotnega pravila?
3. Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen in odgovor na drugo vprašanje na splošno nikalen, ali je učinek Direktive 2011/92 v povezavi s členom 47 Listine o temeljnih pravicah in/ali načelom širokega dostopa do pravnega varstva iz člena 9(2) Aarhuške konvencije to, da mora biti rok, ki je v nacionalnem pravu države članice določen za začetek postopka za uveljavljanje pravice iz te direktive, razumno predvidljiv, ni pa nujno, da je izrecno določen v zakonodaji v skladu s členom 11(2) Direktive 2011/92 in/ali praktičnih podatkih, ki so dostopni javnosti, o dostopu do upravnih in sodnih revizijskih postopkov v skladu s členom 11(5) Direktive 2011/92, in/ali dokončno in zanesljivo določen z domačo sodno prakso, tako da na odgovor na drugo vprašanje ne vpliva, da je v notranjem pravu države članice predviden predvidljiv rok splošne narave, ki velja za javnopravne tožbe na splošno, vključno s tožbo zoper odločbo, izdano na podlagi člena 16(1) Direktive 92/43, s katero se nosilcu projekta dovoli odstopanje od veljavnih ukrepov za varstvo vrst, da bi lahko izvedel projekt, čeprav je to v zadevnem nacionalnem pravu določeno implicitno in ne eksplicitno?
4. Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen in je bodisi odgovor na drugo vprašanje pritrdilen bodisi odgovor na tretje vprašanje nikalen, ali je učinek člena 16(1) Direktive 92/43 to, da pristojni organ ne more ugotoviti, da „ni druge zadovoljive možnosti“ kot je odločba, s katero se nosilcu projekta dovoli odstopanje od veljavnih ukrepov za varstvo vrst, da bi lahko izvedel projekt v smislu člena 1(2)(a) Direktive 2011/92, razen če pristojni organ dejansko preuči druge možnosti, kot so alternativna lokacija ali načrt ali zavrnitev odstopanja?
5. Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen in je bodisi odgovor na drugo vprašanje pritrdilen bodisi odgovor na tretje vprašanje nikalen, ali je učinek člena 16(1) Direktive 92/43 to, da pristojni organ ne more ugotoviti, da je „zaradi varstva prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst in ohranjanja naravnih habitatov“ treba izdati odločbo, s katero se nosilcu projekta dovoli odstopanje od veljavnih ukrepov za varstvo vrst, da bi lahko izvedel projekt v smislu člena 1(2)(a) Direktive 2011/92, razen če je določeno varstvo ustvarjeno s samim odstopanjem in ne z blažilnimi ukrepi, sprejetimi za zmanjšanje ali nadomestitev škode, nastale zaradi ukrepov, odobrenih z odločbo o odstopanju?
____________
1 Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL 2012, L 26, str. 1).