Zadeva T‑402/12

Carl Schlyter

proti

Evropski komisiji

„Dostop do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Člen 4(2), tretja alinea – Izjema v zvezi z varstvom namena preiskave – Uredba (ES) št. 1367/2006 – Člen 6(1) – Podrobno mnenje Komisije o osnutku odloka glede letne prijave snovi v stanju nanodelcev, ki so ga francoski organi Komisiji priglasili na podlagi določb Direktive 98/34/ES – Zavrnitev dostopa“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 16. aprila 2015

1.      Približevanje zakonodaj – Postopek za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe – Direktiva 98/34 – Obveznost držav članic, da priglasijo osnutke tehničnih predpisov – Obseg – Kršitev obveznosti – Posledice

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 98/34, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/48, člen 8(1))

2.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Restriktivna razlaga in uporaba – Obveznost institucije, da opravi konkreten in posamičen preizkus dokumentov – Obseg – Zavrnitev dostopa – Obveznost obrazložitve – Obseg

(člen 296 PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(2))

3.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo namena inšpekcij, preiskav in revizij – Obseg – Uporaba podrobnih mnenj, ki jih Komisija izda v okviru Direktive 98/34 – Izključitev

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(2), tretja alinea; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 98/34, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/48, člena 8 in 9)

4.      Približevanje zakonodaj – Postopek za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe – Direktiva 98/34 – Obveznost držav članic, da priglasijo osnutke tehničnih predpisov – Razlike med postopkom priglasitve in postopkom zaradi neizpolnitve obveznosti

(člen 258 PDEU; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 98/34, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/48, člena 8 in 9)

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 38.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 49 do 51 in 76.)

3.      Podrobno mnenje, ki ga Komisija izda v postopku, določenim v Direktivi 98/34 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe, ne spada v postopek preiskave v smislu člena 4(2), tretja alinea, Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, to je postopek, v katerem upravni organ zbere informacije in preverja nekatera dejstva, preden sprejme odločitev.

Prvič, v postopku, določenem v Direktivi 98/34, Komisija pred izdajo podrobnega mnenja ni dolžna zbrati informacij. Drugič, čeprav Komisija na podlagi informacij, ki jih je posredovala priglasitvena država članica, preverja nekatera dejstva, ne sprejme odločbe, ampak po potrebi izda nezavezujoče vmesno mnenje. Izdaja podrobnega mnenja je namreč le rezultat analize osnutka tehničnega predpisa, ki jo opravi Komisija in na podlagi katere presodi, da bi lahko zaradi osnutka tehničnega predpisa nastale ovire za prosti pretok blaga in storitev ali svobodo ustanavljanja ponudnikov storitev na notranjem trgu. Poleg tega to podrobno mnenje ne odraža nujno končnega stališča Komisije, saj mora zadevna država članica po njegovi izdaji Komisiji sporočiti, kakšen ukrep predlaga v zvezi s tem mnenjem, Komisija pa podati pripombe k tem predlogom.

Podrobno mnenje, ki ga Komisija izda v postopku, določenem v Direktivi 98/34, prav tako ni rezultat preiskave, ki jo pristojni organ opravi, da bi ugotovil kršitev. Osnutek tehničnega predpisa je namreč po svoji naravi pripravljalno gradivo, ki ga je mogoče še razviti in spremeniti. Dokler navedeni tehnični predpis ni sprejet, se z njim ne more kršiti pravil, ki urejajo prosti pretok blaga, prosti pretok storitev ali svobodo ustanavljanja ponudnikov storitev na notranjem trgu. Zato ni mogoče šteti, da je država članica, na katero je to mnenje naslovljeno, odgovorna za kršitev prava Unije, saj je ob izdaji podrobnega mnenja na podlagi Direktive 98/34 nacionalni tehnični predpis obstajal šele v obliki osnutka.

Tudi če je podrobno mnenje del preiskave v smislu člena 4(2), tretja alinea, Uredbe št. 1049/2001, namen izjeme iz te določbe ni varovati preiskave kot take, temveč namen teh dejavnosti. V zvezi s tem razkritje podrobnega mnenja, ki ga Komisija izda v postopku, določenem v Direktivi 98/34, med obdobjem mirovanja ne škodi nujno namenu tega postopka. To, da Komisija razkrije svoje podrobno mnenje, v skladu s katerim lahko vidiki osnutka tehničnega predpisa ovirajo prosti pretok blaga, prosti pretok storitev in svobodo ustanavljanja ponudnikov storitev na notranjem trgu, namreč ne ogroža cilja zagotovitve združljivosti nacionalnega tehničnega predpisa s pravom Unije. Nasprotno, zadevna država članica bo tako razkritje dojemala kot dodatno spodbudo, da zagotovi združljivost svojega tehničnega predpisa z določbami Unije, ki urejajo take temeljne svoboščine.

(Glej točke 55, 56, od 58 do 61, 63, 64, 84 in 87.)

4.      Narava nadzora, ki ga Komisija izvede v postopku, določenim v Direktivi 98/34 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe, se bistveno razlikuje od tiste v postopku zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 258 PDEU. Postopek priglasitve, ki je uveden z Direktivo 98/34, je primer predhodnega nadzora, s katerim naj bi se zagotovilo, da so osnutki tehničnih predpisov, ki jih države članice nameravajo sprejeti, v skladu s pravom Unije. Zadevni državi članici med navedenim postopkom ni mogoče pripisati odgovornosti za nikakršno kršitev prava Unije, ker je namen tega postopka ravno preprečiti morebitne neskladnosti med osnutkom tehničnega predpisa in pravom Unije. Stališče Komisije torej ne more biti zavezujoče in ne more biti namenjeno sankcioniranju ravnanja.

Nasprotno pa je postopek zaradi neizpolnitve obveznosti klasičen primer naknadnega nadzora, pri katerem se preverijo nacionalni ukrepi, ko so jih države članice že sprejele, in katerega namen je vzpostavitev spoštovanja pravnega reda. Predhodna faza, določena v postopku zaradi neizpolnitve obveznosti, sicer predpostavlja tudi fazo dialoga med Komisijo in zadevno državo članico. Vendar pa je njen cilj mirna rešitev spora med Komisijo in zadevno državo članico in če to ni mogoče, določitev možnosti, da se zadeva zaradi neskladnosti veljavnega nacionalnega ukrepa, ki ima pravne učinke na notranjem trgu, predloži Sodišču.

V zvezi s tem podrobno mnenje, ki ga Komisija izda v postopku, določenem v Direktivi 98/34, ni pisni opomin, ker v tej fazi postopka s formalnega vidika ni nobenega spora med Komisijo in zadevno državo članico. Ker je namreč tehnični predpis šele v fazi predloga, njegova morebitna neskladnost s pravom Unije, ki jo Komisija ugotovi v tovrstnem podrobnem mnenju, ni izkazana in je tako zgolj hipotetična. Poleg tega je stališče, ki ga Komisija izrazi v podrobnem mnenju, začasno, saj gre v skladu s členom 9 navedene direktive za prvo stališče Komisije glede vidikov. Začasna narava tega mnenja nasprotuje temu, da bi lahko škodilo poznejši razpravi v okviru postopka zaradi neizpolnitve obveznosti. Postopek zaradi neizpolnitve obveznosti namreč najprej predpostavlja, da Komisija določi svoje stališče v pisnem opominu. Dokler stališče Komisije ni določeno, ne more škoditi pogajanjem.

(Glej točke od 78 do 81.)