Zadeva C‑804/21 PPU
C
in
CD
proti
Syyttäjä
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Korkein oikeus)
Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 28. aprila 2022
„Predhodno odločanje – Nujni postopek predhodnega odločanja – Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Evropski nalog za prijetje – Okvirni sklep 2002/584/PNZ – Člen 23(3) – Zahteva po posredovanju izvršitvenega pravosodnega organa – Člen 6(2) – Policija – Izključitev – Okoliščine, na katere državi članici nimata vpliva – Pojem – Pravne ovire za predajo – Pravna sredstva, ki jih je vložila zahtevana oseba – Prošnja za mednarodno zaščito – Izključitev – Člen 23(5) – Pretek rokov, določenih za izvedbo predaje – Posledice – Izpustitev na prostost – Obveznost sprejetja potrebnih ukrepov za preprečitev bega“
1. Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Okvirni sklep o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami – Rok za predajo zahtevane osebe – Določitev novega datuma predaje v primeru nemožnosti predaje osebe v določenem roku zaradi okoliščin, na katere državi članici nimata vpliva – Pojem okoliščin, na katere državi članici nimata vpliva – Ozka razlaga – Pravne ovire za predajo, ki izhajajo iz pravnih sredstev, ki jih vloži zahtevana oseba in ki temeljijo na pravu izvršitvene države članice – Neobstoj okoliščin, na katere državi članici nimata vpliva – Posledice – Neobstoj prekinitve rokov za predajo
(Okvirni sklep Sveta 2002/584, kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom 2009/299, člen 23(3))
(Glej točke od 44 do 49, 51 in 58 ter točko 1 izreka.)
2. Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Okvirni sklep o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami – Zahteva po posredovanju izvršitvenega pravosodnega organa v smislu člena 23(3) Okvirnega sklepa – Posredovanje policije države članice izvršiteljice – Nedopustnost – Posledice – Iztek rokov za predajo osebe, zoper katero je izdan evropski nalog za prijetje – Izpustitev navedene osebe – Obveznost izvršitvene države članice, da izvede postopek izvršitve evropskega naloga za prijetje – Pristojni organ navedene države članice, ki je zavezan sprejeti vse potrebne ukrepe, da se prepreči beg te osebe, razen ukrepov odvzema prostosti
(Okvirni sklep Sveta 2002/584, kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom 2009/299, uvodni izjavi 8 in 9 ter členi 6, 7, 15(1) in 23)
(Glej točke od 61 do 63, od 66 do 69 in od 71 do 76 ter točko 2 izreka.)
Povzetek
Romunski pravosodni organ je maja 2015 izdal evropska naloga za prijetje (ENP) zoper osebi C in CD, romunska državljana (v nadaljevanju: zadevni osebi), zaradi izvršitve kazni zapora. Leta 2020 sta bili zadevni osebi na podlagi teh ENP prijeti in priprti na Finskem. Aprila 2021 je Korkein oikeus (vrhovno sodišče, Finska) odredilo njuno predajo romunskim organom, Keskusrikospoliisi (nacionalni urad kriminalistične policije, Finska) pa je prvi datum predaje določil na 7. maj 2021. Ta predaja pa zaradi pritožbe, ki sta jo zadevni stranki vložili pri istem sodišču, ni bila izvedena. Vrhovno sodišče je namreč, preden je 31. maja 2021 zavrnilo to pritožbo, začasno prepovedalo izvršitev odločb o predaji. Drugi datum predaje je bil določen na 11. junij 2021, vendar je bil ponovno preložen, ker ni bilo mogoče organizirati zračnega prevoza v skladu z dogovorjeno časovnico. Na tretji datum, določen za njuno predajo, in sicer konec junija 2021, predaja prav tako ni mogla biti opravljena, ker sta zadevni osebi vložili prošnji za mednarodno zaščito na Finskem.
Zadevni osebi sta zato pri Helsingin käräjäoikeus (prvostopenjsko sodišče v Helsinkih, Finska) vložili tožbo za izpustitev na prostost in za odlog svoje predaje zaradi svojih prošenj za mednarodno zaščito. To sodišče je tožbi razglasilo za nedopustni. V tem okviru se vrhovno sodišče, ki odloča o pritožbah zoper ti odločbi prvostopenjskega sodišča v Helsinkih, na eni strani sprašuje o pojmu okoliščin, na katere državi članici nimata vpliva, ki v skladu s členom 23(3) Okvirnega sklepa 2002/584(1) dovoljuje preložitev predaje osebe, na katero se nanaša ENP. Zaradi ovir, ki jih določa finsko pravo, se sprašuje zlasti, ali so lahko pravne ovire, kot je prepoved izvršitve odločb o predaji med sodnim postopkom ali vložitev prošnje za mednarodno zaščito, primeri okoliščin, na katere državi članici nimata vpliva, v smislu te določbe. Na drugi strani se sprašuje o postopkovnih pravilih za presojo obstoja okoliščin, na katere državi članici nimata vpliva, glede na osrednjo vlogo nacionalnega urada kriminalistične policije pri izvršitvi predaje.
Sodišče je v okviru nujnega postopka predhodnega odločanja odgovorilo na prvo od teh vprašanj, pri čemer je navedlo, da pojem „okoliščine, na katere državi članici nimata vpliva“ ne zajema pravnih ovir za predajo, ki izhajajo iz pravnih sredstev, ki jih vloži oseba, na katero se nanaša ENP, in ki temeljijo na pravu izvršitvene države članice, če je končno odločitev o predaji sprejel izvršitveni pravosodni organ.(2) Poleg tega je Sodišče pojasnilo, da izvršitvena država članica, ki za to, da se preveri, ali obstajajo okoliščine, na katere državi članici nimata vpliva, in ali so izpolnjeni pogoji, ki se zahtevajo za to, da se lahko oseba, zoper katero je izdan ENP, obdrži v priporu, ter da se po potrebi določi nov datum za predajo, pooblasti policijo, ne izpolni zahteve po posredovanju izvršitvenega pravosodnega organa, vsebovane v členu 23(3), tudi če ima ta oseba pravico, da od izvršitvenega pravosodnega organa kadar koli zahteva, naj se izreče o navedenih vprašanjih.
Presoja Sodišča
Na prvem mestu je Sodišče opozorilo, da pojem „okoliščine, na katere državi članici nimata vpliva“ predpostavlja obstoj okoliščin, ki jih ni povzročil tisti, ki se nanje sklicuje, ter ki so neobičajne in nepredvidljive, hkrati pa se njihovim posledicam kljub vsej skrbnosti ne bi bilo mogoče izogniti. V zvezi s tem pravnih sredstev, ki jih vloži oseba, na katero se nanaša ENP, v okviru postopkov, ki so določeni v pravu izvršitvene države članice, da bi izpodbijala svojo predajo ali dosegla odlog te predaje, ni mogoče šteti za nepredvidljivo okoliščino. Zato pravne ovire za predajo, ki izhajajo iz te vrste pravnih sredstev, ne morejo pomeniti okoliščin, na katere državi članici nimata vpliva, v smislu člena 23(3) Okvirnega sklepa 2002/584. Kadar je končno odločitev o predaji te osebe sprejel izvršitveni pravosodni organ, roki za predajo iz člena 23 istega okvirnega sklepa pa se ne morejo šteti za prekinjene zaradi takih postopkov, ki potekajo v izvršitveni državi članici, morajo organi te države članice to osebo v navedenih rokih predati organom odreditvene države članice.
Na drugem mestu je Sodišče opozorilo, da policija države članice ne spada pod pojem „pravosodni organ“ iz člena 6 Okvirnega sklepa 2002/584. Tako posredovanja izvršitvenega pravosodnega organa, ki se zahteva s členom 23(3) tega okvirnega sklepa, pri presoji obstoja okoliščin, na katere državi članici nimata vpliva, in pri določitvi morebitnega novega datuma predaje ni mogoče zaupati policiji. Ne glede na materialni obstoj okoliščin, na katere državi članici nimata vpliva, posredovanje takega organa za ti vrsti odločitev namreč ne izpolnjuje formalnih zahtev iz te določbe. Zato ob neobstoju posredovanja izvršitvenega pravosodnega organa rokov za predajo iz člena 23, od (2) do (4), Okvirnega sklepa ni mogoče podaljšati na podlagi okoliščin, na katere državi članici nimata vpliva. V takem položaju je treba šteti, da so se ti roki iztekli, kar povzroči izpustitev zadevne osebe na prostost. V takem primeru ni določena nobena izjema od zadnjenavedene obveznosti izvršitvene države članice. Vendar zgolj iztek rokov za predajo, določenih v členu 23 Okvirnega sklepa 2002/584, izvršitveni državi članici ne more omogočiti, da se izogne svoji obveznosti izvedbe postopka izvršitve ENP in predaje zahtevane osebe, saj se morajo zadevni organi dogovoriti o novem datumu predaje. Tako mora pristojni organ izvršitvene države članice v primeru izpustitve zadevne osebe sprejeti vse potrebne ukrepe, da se prepreči beg te osebe, razen ukrepov odvzema prostosti.
Natančneje, člen 23 Okvirnega sklepa 2002/584 določa roke za predajo oseb, zahtevanih na podlagi ENP, potem ko je izvršitveni pravosodni organ sprejel končno odločitev o predaji teh oseb. Če predajo preprečijo okoliščine, na katere državi članici nimata vpliva, se lahko ta rok v skladu s členom 23(3) podaljša. Zahtevana oseba je, če ni predana v rokih, določenih z Okvirnim sklepom, na podlagi člena 23(5) izpuščena na prostost.