Zadeva T-471/08

Ciarán Toland

proti

Evropskemu parlamentu

„Dostop do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Revizijsko poročilo o nadomestilih za parlamentarne pomočnike – Zavrnitev dostopa – Izjema, ki se nanaša na varstvo namena inšpekcij, preiskav in revizij – Izjema, ki se nanaša na varstvo postopka odločanja“

Povzetek sodbe

1.      Evropska unija – Institucije – Pravica dostopa javnosti do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo inšpekcij, preiskav in revizij – Obseg

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(2), tretja alinea)

2.      Evropska unija – Institucije – Pravica dostopa javnosti do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo postopka odločanja – Pogoji

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(3))

1.      Člen 4(2), tretja alinea, Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije je treba razlagati tako, da se ta določba, ki varuje namene inšpekcij, preiskav in revizij, uporabi le, če bi lahko razkritje obravnavanih dokumentov ogrozilo dokončanje teh inšpekcij, preiskav ali revizij.

Izjema zaradi varstva inšpekcij, preiskav in revizij sicer lahko zajema različna dejanja preiskav ali inšpekcij, dokler preiskave ali inšpekcije potekajo, čeprav je posamezna preiskava ali inšpekcija, o kateri je bilo sprejeto poročilo, za katero se prosi dostop, končana.

Vendar bi dopustitev, da izjema iz člena 4(2), tretja alinea, Uredbe št. 1049/2001 zajema različne dokumente, ki izvirajo iz inšpekcij, preiskav ali revizij, dokler niso sprejete odločitve na podlagi teh postopkov, pomenila, da bi bil dostop do omenjenih dokumentov podrejen negotovemu, prihodnjemu in morda oddaljenemu dogodku, odvisnemu od hitrosti in skrbnosti različnih organov. Taka rešitev bi bila v nasprotju s ciljem zagotovitve dostopa javnosti do dokumentov v zvezi z morebitnimi nepravilnostmi pri upravljanju finančnih interesov, zato da se državljanom omogoči učinkovitejši nadzor zakonitosti izvajanja oblasti.

Izjema od pravice javnosti do dostopa do dokumentov, ki izhaja iz varstva inšpekcij, preiskav ali revizij, se lahko uporabi za poročilo o reviziji, kot je poročilo službe za notranjo revizijo Evropskega parlamenta v zvezi z nadomestili za parlamentarne pomočnike, katerega razkritje bi ogrozilo inšpekcijo ali preiskavo, ki bo potekala na podlagi njegove vsebine v razumnem roku. Vendar pa to ne velja, če v odločbi, ki se sklicuje na izjemo, ni naveden noben inšpekcijski ali preiskovalni postopek ali drugo upravno preverjanje, ki bi ob sprejetju te odločbe še potekalo in bi pomenilo izvedbo takojšnjih ukrepov, ki so predlagani v tem poročilu, in če odločba v delu, ki se nanaša na zavrnitev dostopa do tega poročila, vsebuje le abstraktno navedbo, da je treba upravi pustiti razumen rok za takojšnjo izvedbo predlogov iz spornega poročila, in navedbo različnih pobud, ki so bile sprejete za reformo ustreznih predpisov in/ali zakonodaje.

(Glej točke od 43 do 45, 47, 51 in 52.)

2.      Uporaba izjeme, ki se nanaša na varstvo postopka odločanja, iz člena 4(3) Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predpostavlja, da je dokazano, da utegne dostop do zadevnega dokumenta, ki ga je institucija pripravila za notranjo uporabo, konkretno in dejansko ogroziti varstvo postopka odločanja te institucije in da je ta nevarnost ogrozitve razumno predvidljiva, ne le hipotetična.

Poleg tega mora biti postopek odločanja resno ogrožen, da bi se uporabila ta izjema. To zlasti velja, kadar razkritje zadevnega dokumenta znatno vpliva na postopek odločanja. Presoja resnosti je odvisna od vseh okoliščin zadeve, zlasti od negativnih učinkov tega razkritja na postopek odločanja, na katere se institucija sklicuje.

Poročilo o reviziji v zvezi z nadomestili za parlamentarne pomočnike, ki ga je sestavila služba Evropskega parlamenta za notranjo revizijo na podlagi člena 86 Finančne uredbe, je dokument, ki ga je ta institucija pripravila za notranjo uporabo. Vendar uporaba izjeme, ki se nanaša na varstvo postopka odločanja, za to poročilo ni utemeljena, če odločba o zavrnitvi dostopa ne vsebuje ničesar očitnega, na podlagi česar bi bilo mogoče sklepati, da je bila ta nevarnost oslabitve postopka odločanja ob sprejetju te odločbe razumno predvidljiva, in ne povsem hipotetična, in zlasti če v njej ni navedeno, da je bil ob sprejetju odločbe postopek odločanja, ki je potekal, oviran ali da se je poskušal ovirati, niti niso navedeni objektivni razlogi, na podlagi katerih bi bilo mogoče razumno predvidevati, da se bo tako oviranje zgodilo, če bo to poročilo razkrito. Okoliščina, da je to, kako člani Evropskega parlamenta uporabijo finančna sredstva, ki so jim dana na voljo, kočljiva tema, ki jo mediji spremljajo z zanimanjem, sama po sebi ne more biti zadosten objektivni razlog za skrb, da bo postopek odločanja resno oslabljen, razen če bi se podvomilo o samem načelu preglednosti, ki ga določa Pogodba ES. Poleg tega zatrjevana zapletenost postopka odločanja sama po sebi ni poseben razlog za skrb, da bo razkritje zadevnega poročila resno oslabilo ta postopek.

(Glej točke od 70 do 72 in od 78 do 81.)