Tožba, vložena 2. decembra 2011 - CB proti Komisiji
(Zadeva T-619/11)
Jezik postopka: nemščina
Stranki
Tožeča stranka: CB (Nemčija) (zastopnika: T. Hackemann in H. Horstkotte, odvetnika)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predlogi
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
sklep Evropske komisije C(2011) 275 z dne 26. januarja 2011 v postopku o državni pomoči Nemčije C 7/10 (ex CP 250/2009 in ex NN 5/2010) - Shema za prenos davčnih izgub v primeru prestrukturiranja podjetij v težavah ("Sanierungsklausel"), kakor je bil popravljen s sklepom C(2011) 2628, razglasi za ničen;
podredno, ta sklep razglasi za ničen vsaj v delu, v katerem v korist podjetij, kot je tožeča stranka, ni določena nobena izjema od obveznosti vračila na podlagi načela varstva legitimnih pričakovanj;
toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe v bistvu navaja naslednje:
1. Kršitev člena 107(1) PDEU: Odbitje izgub ni pomoč iz državnih sredstev.
Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da sta s členom 8c(1) nemškega zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Körperschaftsteuergesetz, v nadaljevanju: KStG) kršena objektivno neto načelo in načelo plačilne sposobnosti in da je namen sheme za prenos davčnih izgub v primeru prestrukturiranja podjetij v težavah le izogniti se protiustavnim posegom v premoženje davčnega zavezanca v primerih, ki so zajeti s področjem uporabe sheme za prenos davčnih izgub v primeru prestrukturiranja podjetij v težavah. Iz tega razloga tožeča stranka meni, da ne gre za pomoč, kot je opredeljena v skladu s pravom Skupnosti.
2. Kršitev člena 107(1) PDEU: Neobstoj selektivnosti, ker ni izjeme od merodajnega referenčnega sistema.
Tožeča stranka glede tega zatrjuje, da je merodajen referenčni sistem splošna ureditev o odbitju izgub za pravne osebe (člen 10 nemškega zakona o davku na dohodek (Einkommensteuergesetz) v povezavi s členom 8(1) KStG in členom 10a nemškega zakona o davku od dohodka iz dejavnosti (Gewerbesteuergesetz)) in da je člen 8c KStG le izjema od tega merodajnega referenčnega sistema, ki pa je bil med drugim omejen s shemo za prenos davčnih izgub v primeru prestrukturiranja podjetij v težavah.
3. Kršitev člena 107(1) PDEU: Neobstoj selektivnosti, ker ni razlikovanja med gospodarskimi subjekti, ki so glede na želeni cilj v primerljivem dejanskem in pravnem položaju.
Tožeča stranka v zvezi s tem med drugim trdi, da je shema za prenos davčnih izgub v primeru prestrukturiranja podjetij v težavah v korist vsakemu podjetju, ki je davčni zavezanec, in da ne daje prednosti niti določeni proizvodnji posameznega blaga oziroma področjem dejavnosti niti podjetjem določene velikosti.
4. Kršitev člena 107(1) PDEU: Neobstoj selektivnosti zaradi upravičenosti na podlagi narave oziroma notranje strukture davčnega sistema
Tožeča stranka glede tega trdi, da shema za prenos davčnih izgub v primeru prestrukturiranja podjetij v težavah temelji na razlogih davčnega sistema, s katerimi se uresničujejo ustavnopravna načela, kot so načelo obdavčenja v skladu s plačilno sposobnostjo, načelo preprečevanja prekomernega obdavčenja in načelo sorazmernosti.
5. Kršitev člena 107(1) PDEU: Očitna napaka pri presoji zaradi nezadostnega upoštevanja nemške davčne zakonodaje
Tožeča stranka v zvezi s tem zatrjuje, da Komisija ni upoštevala nemških davčnopravnih predpisov o odbitju izgub.
6. Uveljavljanje načela varstva legitimnih pričakovanj, kot ga določa pravo Unije.
Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da je Komisija davčne privilegije, ki jih imajo pridobitelji deležev pri odbitjih izgub v primeru prestrukturiranja podjetij v težavah, prvič obravnavala v formalnem postopku preizkusa in da gre pri tem za nenavaden postopek, ker bi bilo morebitne značilnosti pomoči mogoče razbrati le na podlagi poenostavitve pravne ureditve, ki je nesporno v skladu s pravom o državnih pomočeh (člen 8(4) KStG). Upoštevnosti take poenostavitve zakona naj ne bi priznavala niti nemški zakonodajalec niti podjetja, s katerimi se je strokovno posvetovalo.
____________