Language of document :

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Fővárosi Törvényszék (Madžarska) 22. aprila 2022 — CH/Nemzeti Adó- és Vámhivatal Fellebbviteli Igazgatósága

(Zadeva C-279/22)

Jezik postopka: madžarščina

Predložitveno sodišče

Fővárosi Törvényszék

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: CH

Tožena stranka: Nemzeti Adó- és Vámhivatal Fellebbviteli Igazgatósága

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člen 2 Direktive 2013/34/EU1 razlagati tako, da na njeno področje uporabe ne spadajo davčni zavezanci, ki so fizične osebe, ampak samo gospodarske družbe in druge oblike podjetij, ki so naštete v prilogah I in II te Direktive?

Če je odgovor pritrdilen, ali to pomeni, da določb Direktive 2013/34/EU, ki določajo obveznosti, ni mogoče uporabiti za fizične osebe in da torej izpolnitve obveznosti, ki so naložene podjetjem, ki spadajo na področje uporabe te direktive, ni mogoče zahtevati od davčnih zavezancev, ki so fizične osebe, in teh obveznosti ni mogoče upoštevati v njihovo breme pri preučitvi njihovih davčnih obveznosti?

Če je odgovor na prejšnje vprašanje pritrdilen, ali davčni organ države članice ravna v skladu z računovodskimi načeli, namenom in funkcijo obveznosti objave iz členov 4, 30 in 33 Direktive 2013/34/EU, pravico do poštenega sojenja, ki je s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah zagotovljena kot splošno pravno načelo, ter temeljnima načeloma pravne varnosti in sorazmernosti, kadar na podlagi določb zakona o računovodstvu določi davčno razliko v breme davčnega zavezana, ki je fizična oseba, zgolj zato, ker davčni zavezanec davčnemu organu ni mogel predložiti celotne računovodske dokumentacije gospodarske družbe, ki je neodvisna od davčnega zavezanca, da bi dokazal, da je gotovinske zneske, ki jih je v okviru svoje zaposlitve upravljal na podlagi navodil ali pooblastil, uporabil v korist te družbe kot delodajalke, in posledično davčni organ odsotnost dokumentov, s katerimi davčnemu zavezancu ni treba razpolagati ali zaradi objektivnih ovir z njimi ne more razpolagati, upošteva v njegovo breme, pri čemer pa so navedeni dokumenti zaradi obveznosti objave letnih računovodskih izkazov, ki jo imajo podjetja, javno dostopni?

Ali je treba določbe Direktive 2013/34/EU – zlasti njene uvodne izjave in člene 4, 6, 30 in 33 – razlagati tako, da izpolnitev obveznosti, ki so določene v navedenih členih, povzroči nastanek zakonske domneve, da so podatki, vsebovani v letnih računovodskih izkazih, skladni z računovodskimi načeli, zlasti z načeloma točnosti in upravičenosti?

Ali davčni organ ravna v skladu s členi 4, 6, 30 in 33 Direktive 2013/34/EU, pravico do poštenega sojenja, ki je zagotovljena s členom 47 Listine, in temeljnim načelom pravne varnosti, kadar letnih računovodskih izkazov, ki jih je objavila družba, brez izpodbitja zakonske domneve glede izpolnitve določb Direktive 2013/34/EU in brez preučitve vsebine davčne napovedi ne sprejme kot dokaz glede njihove vsebine, in se pri tem sklicuje na to, da navedeni računovodski izkazi sami po sebi niso zadostni za verodostojen dokaz te vsebine, torej tega, da je davčni zavezanec gospodarski družbi vrnil dvignjene denarne zneske, ampak bi bila za to potrebna celotna računovodska dokumentacija družbe?

____________

1 Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL 2013, L 182., str. 19).