SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (prvi senat)
z dne 12. septembra 2012(*)
„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava besedne znamke Skupnosti WESTERN GOLD – Prejšnje nacionalne, mednarodne in skupnostne besedne znamke WESERGOLD, Wesergold in WeserGold – Relativni razlogi za zavrnitev – Neobstoj verjetnosti zmede – Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 – Razlikovalni učinek prejšnjih znamk“
V zadevi T‑278/10,
Wesergold Getränkeindustrie GmbH & Co. KG s sedežem v Rintelnu (Nemčija), ki jo zastopajo P. Goldenbaum, T. Melchert in I. Rohr, odvetniki,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopa R. Pethke, zastopnik,
tožena stranka,
druga stranka pred odborom za pritožbe UUNT in intervenientka pred Splošnim sodiščem je
Lidl Stiftung & Co. KG s sedežem v Neckarsulmu (Nemčija), ki jo zastopata A. Marx in M. Schaeffer, odvetnika,
zaradi tožbe zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 24. marca 2010 (zadeva R 770/2009‑1) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Wesergold Getränkeindustrie GmbH & Co. KG in Lidl Stiftung & Co. KG,
SPLOŠNO SODIŠČE (prvi senat),
v sestavi J. Azizi (poročevalec), predsednik, S. Frimodt Nielsen, sodnik, in M. Kančeva, sodnica,
sodna tajnica: C. Heeren, administratorka,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 21. junija 2010,
na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je UUNT vložil v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 12. novembra 2010,
na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je intervenient vložil v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 30. septembra 2010,
na podlagi obravnave z dne 27. junija 2012,
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Družba Lidl Stiftung & Co. KG je 23. avgusta 2006 pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) vložila zahtevo za registracijo znamke Skupnosti v skladu z Uredbo (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 146), kakor je bila spremenjena (nadomeščena z Uredbo Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1)).
2 Znamka, za katero je bila zahtevana registracija, je besedni znak WESTERN GOLD.
3 Proizvodi, za katere je bila zahtevana registracija, spadajo v razred 33 v smislu Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, in ustrezajo temu opisu: „Destilirane alkoholne pijače, predvsem viski“.
4 Prijava znamke Skupnosti je bila objavljena v Biltenu znamk Skupnosti št. 3/2007 z dne 22. januarja 2007.
5 Tožeča stranka, družba Wesergold Getränkeindustrie GmbH & Co. KG, je 14. marca 2007 na podlagi člena 42 Uredbe št. 40/94 (postal člen 41 Uredbe št. 207/2009) vložila ugovor zoper registracijo prijavljene znamke za zgoraj v točki 3 navedene proizvode.
6 Ugovor je temeljil na več prejšnjih znamkah.
7 Prva navedena prejšnja znamka je bila besedna znamka Skupnosti WeserGold, vložena 3. januarja 2003 in registrirana 2. marca 2005 pod številko 2994739, in sicer za proizvode iz razredov 29, 31 in 32, ki ustrezajo temu opisu:
– razred 29: „konzervirano, sušeno ter kuhano sadje in zelenjava; želeji, marmelade, kompoti; mlečni izdelki, kot so jogurtovi napitki, katerih bistvena sestavina je jogurt, vendar tudi sadje in zelenjava“;
– razred 31: „sadje, sveže“;
– razred 32: „mineralne vode in sodavice; druge brezalkoholne pijače, kot so limonade, sodavice in pijače kole; sadni sokovi in sadne pijače, zelenjavni sokovi in zelenjavne pijače; sirupi in drugi pripravki za proizvodnjo pijač“.
8 Druga navedena prejšnja znamka je bila nemška besedna znamka WeserGold, vložena 26. novembra 2002 in registrirana 27. februarja 2003 pod številko 30257995, in sicer za proizvode iz razredov 29, 31 in 32, ki ustrezajo temu opisu:
– razred 29: „konzervirano, sušeno ter kuhano sadje in zelenjava; želeji, marmelade, kompoti; mlečni izdelki, kot so jogurtovi napitki, katerih bistvena sestavina je jogurt, vendar tudi sadje in zelenjava“;
– razred 31: „sadje, sveže“;
– razred 32: „mineralne vode in sodavice; druge brezalkoholne pijače, kot so limonade, sodavice in pijače kole; sadni sokovi in sadne pijače, zelenjavni sokovi in zelenjavne pijače; sirupi in drugi pripravki za proizvodnjo pijač“.
9 Tretja navedena prejšnja znamka je bila mednarodna besedna znamka št. 801149 Wesergold, vložena 13. marca 2003, katere učinki se nanašajo na Češko republiko, Dansko, Španijo, Francijo, Italijo, Madžarsko, Avstrijo, Poljsko, Portugalsko, Slovenijo, Švedsko, Združeno kraljestvo, države Beneluksa, in sicer za proizvode iz razredov 29, 31 in 32, ki ustrezajo temu opisu:
– razred 29: „konzervirano, sušeno ter kuhano sadje in zelenjava; želeji, marmelade, kompoti; mlečni izdelki, kot so jogurtovi napitki, katerih bistvena sestavina je jogurt, vendar tudi sadje in zelenjava“;
– razred 31: „sadje, sveže“;
– razred 32: „mineralne vode in sodavice; druge brezalkoholne pijače, kot so limonade, sodavice in pijače kole; sadni sokovi in sadne pijače, zelenjavni sokovi in zelenjavne pijače; sirupi in drugi pripravki za proizvodnjo pijač“.
10 Četrta navedena prejšnja znamka je bila nemška besedna znamka WESERGOLD, vložena 12. junija 1970, registrirana 16. februarja 1973 pod številko 902472 in podaljšana 13. junija 2000, in sicer za proizvode iz razreda 32, ki ustrezajo temu opisu: „jabolčni mošti, limonade, mineralne vode, zelenjavni sokovi in pijače, sadni sokovi“.
11 Peta navedena prejšnja znamka je bila poljska besedna znamka WESERGOLD, vložena 26. junija 1996 in registrirana 11. februarja 1999 pod številko 161413, in sicer za proizvode iz razreda 32, ki ustrezajo temu opisu: „mineralne vode, sladkane vode, namizne vode, brezalkoholne pijače; sadni sokovi, sadni nektarji, sadni sirupi, zelenjavni sokovi, zelenjavni nektarji, osvežilne pijače, pijače na osnovi sadnega soka, limonade, gazirane pijače, mineralne pijače, ledeni čaji, aromatizirane mineralne vode, mineralne vode z dodatkom sadnega soka – vse navedene pijače, pripravljene kot diabetični preparati za nemedicinsko uporabo“.
12 Razlog, ki se je navajal v podporo ugovoru, je temeljil na členu 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009).
13 Oddelek za ugovore je 11. junija 2009 ugodil ugovoru in zavrnil zahtevo za registracijo znamke Skupnosti. Zaradi ekonomičnosti postopka je omejil preizkus ugovora na prejšnjo besedno znamko Skupnosti, za katero ni bil zahtevan dokaz resne in dejanske uporabe.
14 Intervenientka je 13. julija 2009 pri UUNT na podlagi členov od 58 do 64 Uredbe št. 207/2009 zoper odločbo oddelka za ugovore vložila pritožbo.
15 Prvi odbor za pritožbe UUNT je z odločbo z dne 24. marca 2010 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) ugodil pritožbi in razveljavil odločbo oddelka za ugovore. Štel je, da upoštevna javnost zajema široko javnost Evropske unije. Proizvodi iz razreda 33, zajeti s prijavljeno znamko, in sicer „destilirane alkoholne pijače, predvsem viski“, naj ne bi bili podobni proizvodom iz razredov 29 in 31, zajetim s prejšnjo znamko (glej točki 20 in 21 izpodbijane odločbe). Med proizvodi, zajetimi s prijavljeno znamko, ki spadajo v razred 33, in proizvodi, zajetimi s prejšnjimi znamkami, ki spadajo v razred 32, naj bi bila nizka stopnja podobnosti (glej točke od 22 do 28 izpodbijane odločbe). Nasprotujoči si znaki naj bi imeli povprečno stopnjo vizualne (glej točko 33 izpodbijane odločbe) in fonetične (glej točko 34 izpodbijane odločbe) podobnosti, vendar naj bi bili pomensko različni (glej točke od 35 do 37 izpodbijane odločbe). Odbor za pritožbe je glede razlikovalnega učinka prejšnjih znamk v bistvu ugotovil, da je nekoliko pod povprečjem, in sicer zaradi izraza „gold“, ki ima majhen razlikovalni učinek (glej točke od 38 do 40 izpodbijane odločbe). Nazadnje je ugotovil, da je treba v okviru obravnave verjetnosti zmede ob tehtanju vseh okoliščin v obravnavanem primeru ugotoviti, da verjetnosti zmede glede nasprotujočih si znakov ni bilo (glej točke od 41 do 47 izpodbijane odločbe).
Predlogi strank
16 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijano odločbo razveljavi;
– UUNT naloži plačilo stroškov.
17 UUNT in intervenientka Splošnemu sodišču predlagata, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
18 Tožeča stranka v podporo tožbi navaja štiri tožbene razloge, ki se nanašajo na kršitve člena 8(1)(b), člena 64, člena 75, drugi stavek, in – podredno – člena 75, prvi stavek, Uredbe št. 207/2009. V bistvu trdi, da so nasprotujoči si znaki vizualno, fonetično in pomensko podobni, da imajo prejšnje znamke povečan svojstven razlikovalni učinek, pridobljen z uporabo, in da so proizvodi, zajeti z nasprotujočimi si znaki, podobni. Zato meni, da za upoštevno javnost obstaja verjetnost zmede glede nasprotujočih si znakov.
19 UUNT in intervenientka izpodbijata utemeljenost tožbenih razlogov. Menita, da glede nasprotujočih si znakov ni verjetnosti zmede.
Uvodne ugotovitve
20 Najprej je treba poudariti, da se v skladu s členom 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 na ugovor imetnika prejšnje znamke zavrne registracija znamke, če zaradi njene enakosti ali podobnosti s prejšnjo znamko in zaradi enakosti ali podobnosti proizvodov ali storitev, ki jih znamki označujeta, obstaja verjetnost zmede v javnosti na območju, kjer je varovana prejšnja znamka. Verjetnost zmede pomeni verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko.
21 V skladu z ustaljeno sodno prakso verjetnost zmede pomeni verjetnost, da bi javnost lahko mislila, da zadevni proizvodi ali storitve izvirajo iz istega podjetja ali iz gospodarsko povezanih podjetij. V skladu z isto sodno prakso je treba verjetnost zmede presojati celovito, in sicer glede na to, kako upoštevna javnost zaznava zadevne znake in proizvode ali storitve, ob upoštevanju vseh upoštevnih dejavnikov v obravnavanem primeru, zlasti medsebojne odvisnosti med podobnostjo znakov in podobnostjo označenih proizvodov ali storitev (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 9. julija 2003 v zadevi Laboratorios RTB proti UUNT – Giorgio Beverly Hills (GIORGIO BEVERLY HILLS), T‑162/01, Recueil, str. II‑2821, točke od 30 do 33 in navedena sodna praksa).
22 Za uporabo člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 verjetnost zmede predpostavlja hkrati enakost ali podobnost nasprotujočih si znamk ter enakost ali podobnost proizvodov ali storitev, ki jih označujejo. Ta pogoja sta kumulativna (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 22. januarja 2009 v zadevi Commercy proti UUNT – easyGroup IP Licencing (easyHotel), T‑316/07, ZOdl., str. II‑43, točka 42 in navedena sodna praksa).
Upoštevna javnost
23 V skladu z ustaljeno prakso je v okviru celovite presoje verjetnosti zmede treba upoštevati povprečnega potrošnika zadevne kategorije proizvodov, ki je načeloma normalno obveščen ter razumno pozoren in preudaren. Upoštevati je treba tudi, da se lahko pozornost povprečnega potrošnika spreminja glede na kategorijo zadevnih proizvodov ali storitev (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 13. februarja 2007 v zadevi Mundipharma proti UUNT – Altana Pharma (RESPICUR), T‑256/04, ZOdl., str. II‑449, točka 42 in navedena sodna praksa).
24 V obravnavanem primeru je treba glede na zadevne proizvode potrditi opredelitev upoštevne javnosti, ki jo je podal odbor za pritožbe in ki je stranki nista izpodbijali, v skladu s katero je upoštevna javnost široka javnost.
25 Ker izpodbijana odločba med drugim temelji na prejšnji znamki Skupnosti, je upoštevna javnost povprečni potrošnik v Uniji.
Primerjava proizvodov
26 V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba za presojo podobnosti med zadevnimi proizvodi ali storitvami upoštevati vse upoštevne dejavnike, ki opredeljujejo odnos med njimi. Ti dejavniki vključujejo zlasti njihovo naravo, namen, uporabo in tudi to, ali gre za konkurenčne ali dopolnjujoče se proizvode ali storitve. Mogoče je upoštevati tudi druge dejavnike, kot so na primer distribucijski kanali zadevnih proizvodov (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 11. julija 2007 v zadevi El Corte Inglès proti UUNT – Bolaños Sabri (PiraÑAM diseño original Juan Bolaños), T‑443/05, ZOdl., str. II‑2579, točka 37 in navedena sodna praksa).
27 Odbor za pritožbe je v izpodbijani odločbi ugotovil, da so bili proizvodi, zajeti s prijavljeno znamko, ki spadajo v razred 33, drugačni od proizvodov, zajetih s prejšnjimi znamkami, ki spadajo v razreda 29 in 31 (glej točki 20 in 21 izpodbijane odločbe). Ugotovil je tudi, da je stopnja podobnosti med proizvodi, ki so označeni s prijavljeno znamko in ki spadajo v razred 33, in proizvodi, ki so označeni s prejšnjo znamko in ki spadajo v razred 32, nizka (glej točko 28 izpodbijane odločbe).
28 Tožeča stranka izpodbija ugotovitev odbora za pritožbe, da je podobnost med proizvodi, ki jih označuje prijavljena znamka in ki spadajo v razred 33, in proizvodi, zajetimi s prejšnjo znamko, ki spadajo v razred 32, majhna. Meni, da je podobnost med navedenimi proizvodi običajna.
29 Tožeča stranka tako ne izpodbija ugotovitve odbora za pritožbe, da se proizvodi, zajeti s prijavljeno znamko, ki spadajo v razred 33, razlikujejo od proizvodov, zajetih s prejšnjimi znamkami, ki spadajo v razreda 29 in 31, ampak tožbene razloge omejuje na ugotovitev odbora za pritožbe o podobnosti med proizvodi, zajetimi s prijavljeno znamko, ki spadajo v razred 33, in proizvodi, zajetimi s prejšnjimi znamkami, ki spadajo v razred 32.
30 Tožeča stranka glede te zadnje primerjave meni, prvič, da na podlagi okoliščine, da so nekateri potrošniki pozorni na razlikovanje med alkoholnimi pijačami in brezalkoholnimi pijačami, ni mogoče ugotoviti, da si zadevni proizvodi niso podobni. Meni, da velika večina potrošnikov ne izbira na podlagi tega, ali je pijača alkoholna ali ne, ampak na podlagi trenutnih želja izbira spontano med pijačami, ki so na izbiro med drugim na meniju v baru ali restavraciji. V tem okviru nasprotuje sklicevanju na sodbo Splošnega sodišča z dne 18. junija 2008 v zadevi Coca-Cola proti UUNT – San Polo (MEZZOPANE) (T‑175/06, ZOdl., str. II‑1055), ker se ta sodba ne nanaša na destilirane alkoholne pijače, ampak na vina.
31 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da je sama narava proizvodov različna glede na to, ali vsebujejo alkohol. Upoštevna javnost to, ali je v pijači alkohol, zaznava kot pomembno za naravo zadevne pijače. Široka javnost Unije je v nasprotju s trditvami tožeče stranke pozorna in med alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami razlikuje celo, kadar izbira pijačo glede na trenutne želje. Odbor za pritožbe je tako v izpodbijani odločbi ob sklicevanju na sodbo MEZZOPANE (navedena zgoraj v točki 30, točke od 80 do 82) pravilno ugotovil, da povprečni potrošniki ob primerjavi destilirane alkoholne pijače, označene s prijavljeno znamko, in brezalkoholne pijače, označene s prejšnjo znamko, razlikuje med alkoholno in brezalkoholno pijačo.
32 Drugič, tožeča stranka meni, da se namen in uporaba proizvodov, zajetih z nasprotujočimi si znaki, pokrivata, ker so destilirane alkoholne pijače pogosto zmešane z brezalkoholnimi pijačami. Te pijače naj bi bile tako v nekaterih primerih predpripravljene v obliki mešanice, kot v primeru „alcopops“, ali pa zaužite skupaj v obliki koktajlov in „long drinks“.
33 V zvezi s tem je treba poudariti, da je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da se namen in uporaba zadevnih proizvodov delno pokrivata. Na podlagi tega, da so destilirane alkoholne pijače pogosto zmešane z brezalkoholnimi pijačami bodisi v obliki predpripravljene pijače, koktajlov ali „long drinks“, namreč ni mogoče izpodbijati tega, da so tudi destilirane alkoholne pijače, med drugim viski, pogosto samostojno zapakirane in konzumirane kot take.
34 Tretjič, tožeča stranka izpodbija ugotovitev odbora za pritožbe, da upoštevna javnost zaradi posebnega postopka izdelave destiliranih alkoholnih pijač, ki je povsem drugačen od postopka izdelave brezalkoholnih pijač, ne predpostavlja, da je destilirane alkoholne pijače in brezalkoholne pijače proizvedlo isto podjetje. Meni, da ta ugotovitev ne ustreza resničnemu stanju, in v podporo svoji trditvi navaja primere proizvajalcev sadnega soka in sadnega žganja ter primere internetnih strani.
35 V zvezi s tem je treba najprej ugotoviti, da tožeča stranka navedene dokaze prvič navaja pred Splošnim sodiščem. Namen tožb pri Splošnem sodišču je nadzor zakonitosti odločb odborov za pritožbe UUNT v smislu člena 65 Uredbe št. 207/2009, tako da naloga Splošnega sodišča ni ponovno preučevanje dejanskih okoliščin na podlagi dokumentov, ki so bili prvič predloženi pred Splošnim sodiščem. Zato je treba te dokumente zavrniti, ne da bi bilo treba preizkušati njihovo dokazno vrednost (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 24. novembra 2005 v zadevi Sadas proti UUNT – LTJ Diffusion (ARTHUR ET FELICIE), T‑346/04, ZOdl., str. II‑4891, točka 19 in navedena sodna praksa). Na podlagi okoliščine, da nekateri proizvajalci žganja ali drugih destiliranih alkoholnih pijač proizvajajo tudi brezalkoholne pijače, tudi ni mogoče izpodbiti ugotovitve, da povprečni potrošnik načeloma ne predpostavlja, da isto podjetje proizvaja destilirane alkoholne pijače in brezalkoholne pijače. Odbor za pritožbe je glede na to, da je postopek proizvodnje popolnoma drugačen, namreč lahko ugotovil, da upoštevna javnost na splošno ne meni, da alkoholne in brezalkoholne pijače proizvaja isto podjetje.
36 Tožeča stranka meni, da podobnost proizvodov ni odvisna od tega, ali so bili zadevni proizvodi proizvedeni v istih proizvodnih enotah, ampak od tega, ali lahko upoštevna javnost meni, da jih proizvaja isto podjetje ali podjetja, ki so z njim gospodarsko povezana. V obravnavanem primeru je iz razlike med postopkom proizvodnje destiliranih alkoholnih pijač in postopkom proizvodnje brezalkoholnih pijač, ki jo izpostavlja odbor za pritožbe, mogoče sklepati, da upoštevna javnost ne meni, da ti vrsti proizvodov proizvaja isto podjetje ali podjetje, ki je z njim gospodarsko povezano.
37 Četrtič, tožeča stranka izpodbija ugotovitev odbora za pritožbe, da se destilirane alkoholne pijače pijejo za užitek, medtem ko se brezalkoholne pijače pijejo za potešitev žeje. Meni, da se številne brezalkoholne pijače ne pijejo za potešitev žeje, ker vsebujejo veliko sladkorja, ampak se načrtno pijejo zaradi svojega okusa in zaradi užitka.
38 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da upoštevna javnost destiliranih alkoholnih pijač ne dojema kot pijač za odžejanje. Poleg tega, čeprav številne brezalkoholne pijače z veliko sladkorja ne odžejajo, pa jih upoštevna javnost vendarle šteje za take, predvsem če se postrežejo hladne. Povprečni potrošnik bo zaradi učinkov pitja alkohola na zdravje ter intelektualne in fizične sposobnosti destilirane alkoholne pijače pil le občasno za užitek in zaradi okusa. Brezalkoholne pijače se v nasprotju s tem na splošno pijejo za potešitev žeje, čeprav jih povprečni potrošnik lahko izbere glede na okus. Odbor za pritožbe je vsekakor pravilno ugotovil, da je za upoštevno javnost to, ali je prisoten alkohol, in razlika v okusu med destiliranimi alkoholnimi pijačami in brezalkoholnimi pijačami, ki jih označujejo prejšnje znamke, pomembnejše od splošnega namena in uporabe.
39 Petič, tožeča stranka trdi, da se zadevni proizvodi dopolnjujejo, ker se destilirane alkoholne pijače pijejo na številne načine in predvsem v obliki mešanice.
40 V zvezi s tem je treba opozoriti, da se šteje, da se proizvodi dopolnjujejo, če obstaja tesna zveza med temi proizvodi v smislu, da je nakup enega nujen ali pomemben za uporabo drugega (glej v tem smislu zgoraj v točki 30 navedeno sodbo MEZZOPANE, točka 67). Ni pa mogoče šteti, da je nakup brezalkoholne pijače nujno potreben za nakup destilirane alkoholne pijače in obratno. Med tema vrstama proizvodov je sicer res vez, vendar je omejena na mešane proizvode. Le v teh okoliščinah bo moral kupec enega izmed teh proizvodov kupiti drugega. Vendar bodo, kot je bilo navedeno v točki 33 zgoraj, destilirane alkoholne pijače in brezalkoholne pijače pogosto konzumirane kot take, ne da bi bile predhodno zmešane.
41 Odbor za pritožbe je lahko glede na vse zgornje ugotovitve, ne da bi storil napako pri presoji, ugotovil, da je med destiliranimi alkoholnimi pijačami, označenimi s prijavljeno znamko, in brezalkoholnimi pijačami, označenimi s prejšnjimi znamkami, zgolj nizka stopnja podobnosti.
42 Tožeča stranka te ugotovitve ne more izpodbijati s sklicevanjem na odločbo četrtega odbora za pritožbe UUNT (zadeva R83/2003‑4). Kot izhaja iz ustaljene sodne prakse, odbori za pritožbe UUNT v skladu z Uredbo št. 207/2009 namreč sprejemajo odločbe glede registracije znaka kot znamke Skupnosti na podlagi izvrševanja omejene pristojnosti, in ne pravice do prostega preudarka. Zato je treba zakonitost navedenih odločb presojati le na podlagi te uredbe, in ne na podlagi predhodne prakse odločanja odborov za pritožbe (sodba Sodišča z dne 26. aprila 2007 v zadevi Alcon proti UUNT, C‑412/05 P, ZOdl., str. I‑3569, točka 65, in zgoraj v točki 35 navedena sodba ARTHUR ET FELICIE, točka 71).
Primerjava nasprotujočih si znakov
Uvodne ugotovitve
43 Celovita presoja verjetnosti zmede, kar zadeva vizualno, fonetično ali pomensko podobnost nasprotujočih si znakov, mora temeljiti na celotnem vtisu, ki ga ti znaki ustvarjajo, ob upoštevanju zlasti njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. Zaznava znamk, ki jo ima povprečni potrošnik glede zadevnih proizvodov ali storitev, ima odločilno vlogo pri celoviti presoji omenjene verjetnosti. V zvezi s tem povprečni potrošnik navadno zaznava znamko kot celoto in ne preverja njenih posameznih podrobnosti (glej sodbo Sodišča z dne 12. junija 2007 v zadevi UUNT proti Shaker, C‑334/05 P, ZOdl., str. I‑4529, točka 35 in navedena sodna praksa).
44 Najprej je treba poudariti, da okoliščina, da so prejšnje znamke, ki vsebujejo enak izraz „wesergold“, zapisane bodisi z velikimi bodisi z malimi črkami ali pa z veliko začetnico na začetku in na sredini besede, ni pomembna za primerjavo zadevnih znakov. Besedna znamka je, kot je bilo ugotovljeno v sodni praksi, namreč znamka, ki je sestavljena izključno iz črk, besed ali besednih zvez, napisanih v tiskanih črkah v običajni pisavi, brez posebnega grafičnega elementa. Zato se varstvo, ki se zagotovi z registracijo besedne znamke, nanaša na besedo, navedeno v prijavi za registracijo, in ne na grafične ali stilistične vidike, ki bi jih ta znamka lahko privzela (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 22. maja 2008 v zadevi Radio Regenbogen Hörfunk in Baden proti UUNT (RadioCom), T‑254/06, neobjavljena v ZOdl., točka 43 in navedena sodna praksa).
Vizualna primerjava
45 Tožeča stranka izpodbija ugotovitev odbora za pritožbe, da imajo zadevni znaki povprečno stopnjo vizualne podobnosti. Trdi, da je stopnja vizualne podobnosti med nasprotujočimi si znaki visoka, ker kljub temu, da uporaba velike začetnice ni grafični element, deli besedno znamko na dva izraza. Če to ne bi bilo tako, presledek med dvema besedama znotraj besedne znamke ne bi bil smiseln in bi bilo treba znamke, ki so sestavljene iz dveh ali več besed, obravnavati kot znamke z enim samim izrazom. Tožeča stranka podredno trdi, da bi bilo v skladu z zgoraj navedenim pristopom treba šteti, da prijavljena znamka in prejšnje znamke vsebujejo en sam izraz. Poleg tega trdi, da so prejšnje znamke očitno sestavljene iz dveh delov in da njihov zapis skupaj ali narazen te ugotovitve ne spreminja. Nasprotujoči si znaki naj bi omogočali različne načine izgovorjave, od katerih naj ne bi bil noben pravilnejši od drugega, pri čemer naj iz načina njihovega zapisa ne bi bilo mogoče ugotoviti vizualnih razlik.
46 V zvezi s tem je treba v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 44 zgoraj, potrditi ugotovitev odbora za pritožbe, da alternativna uporaba malih ali velikih črk znotraj prejšnje znamke ne vpliva na primerjavo znakov, ker so prejšnje znamke besedne. Vizualno ni mogoče prikazati delitve prejšnjih znamk na dva izraza, kot trdi tožeča stranka, tako da je treba ugotoviti, da so prejšnje znamke sestavljene iz enega samega izraza.
47 Okoliščina, da je enoten izraz prejšnjih znamk mogoče zaznati kot združitev pojmov „weser“ in „gold“, ne vpliva na ugotovitev odbora za pritožbe, da bo prijavljena znamka vizualno zaznana kot taka, ki vsebuje dve besedi, medtem ko prejšnja znamka vsebuje le eno besedo. Poleg tega, kot navaja odbor za pritožbe, čeprav je vrstni red drugih črk enak, se prijavljena znamka od prejšnjih znamk razlikuje v črkah „t“ in „n“. Odbor za pritožbe je glede na te elemente in okoliščino, da nasprotujoči si znaki vsebujejo črke „w“, „e“ in „s“ ter „e“ in „r“, pa tudi besedo „gold“, pravilno ugotovil, da so imeli nasprotujoči si znaki povprečno stopnjo vizualne podobnosti.
Fonetična primerjava
48 Tožeča stranka izpodbija ugotovitev odbora za pritožbe, da je med nasprotujočimi si znaki povprečna stopnja fonetične podobnosti (glej točko 34 izpodbijane odločbe). Trdi, da je med prijavljeno znamko in prejšnjimi znamkami visoka stopnja fonetične podobnosti, saj imajo enako število zlogov, enake zadnje zloge, enake prve tri črke in devet enakih zaporednih glasov pri izgovorjavi. Črka „t“ v prijavljeni znamki naj bi bila združena s predhodno črko, torej črko „s“, tako da naj bi se izgovorila le črka s, črka „n“ pa naj bi bila komaj slišna.
49 V zvezi s tem je treba poudariti, da nasprotujoča si znaka vsebujeta zaporedje črk „w“, „e“ in „s“ ter „e“ in „r“, pa tudi besedo „gold“, in sicer v enakem vrstnem redu. Vendar bo upoštevna javnost prijavljeno znamko WESTERN GOLD zaradi črk „t“ in „n“ izgovarjala drugače kot prejšnje znamke. V nasprotju s trditvami tožeče stranke sta črki „n“ in „t“ slišni ter spremenita ritem in ton v izgovorjavi navedene znamke vsaj za del upoštevne javnosti, med drugim za angleško, špansko, francosko in nemško široko javnost. Zadnji zlog prve besede prijavljene znamke, torej zlog „stern“, bo izgovorjen in fonetično zaznan kot daljši od zloga „ser“ prejšnje znamke. Poleg tega je od jezika upoštevnega potrošnika odvisno, ali bo črka „s“ v prijavljeni znamki izgovorjena enako ali drugače kot črka „s“ v prejšnjih znamkah, torej kot [s] ali [z].
50 Odbor za pritožbe je zato pravilno ugotovil, da je med zadevnimi znaki povprečna stopnja fonetične podobnosti.
Pomenska primerjava
51 Odbor za pritožbe je v izpodbijani odločbi ugotovil, da so bili nasprotujoči si znaki pomensko različni (točka 37 izpodbijane odločbe).
52 Tožeča stranka to ugotovitev izpodbija in trdi, da so nasprotujoči si znaki pomensko enaki. Izraz „western gold“ naj bi imel nedoločljiv in nejasen pomen in naj bi omogočal različne asociacije, ki pa so abstraktne in ne prispevajo k njegovi drugačnosti. Beseda „gold“, ki jo vsebujeta obe znamki, daje pozitivno asociacijo, ki povzroči podzavestno povezovanje znamk in zbliža njun pomen.
53 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da bo izraz „western“ razumljen kot stran neba „zahod“ ali pa kot filmski žanr, saj so vesterni upoštevni javnosti dobro poznani. Oba pomena besede „western“ sta močno povezana, ker ime filmskega žanra izvira iz dogajanja na zahodu Združenih držav Amerike. Poleg tega je odbor za pritožbe pravilno poudaril, da bo veliko potrošnikov vzpostavilo povezavo med viskijem in navedenimi filmi, ker nekateri junaki teh filmov pogosto pijejo viski. Zato bo upoštevna javnosti pojmu „western“ pripisala enega ali več navedenih pomenov.
54 Izraz „weser“ bo, kot je pravilno ugotovil odbor za pritožbe, del nemške javnosti razumel kot sklicevanje na ime reke, ki teče skozi mesto Brême (Nemčija). Ostala upoštevna evropska javnost bo ta pojem razumela kot domišljijski izraz.
55 Izraz „gold“ v zadevnih znamkah bo razumljen kot sklicevanje na zlato, ki je plemenita kovina, katerega barva je podobna barvi viskija. Poleg tega je mogoče, da bo upoštevna javnost izraz „gold“ povezovala z nadstandardno kakovostjo, zaradi česar bo razumljen kot promocijski element. Angleško govoreči del upoštevne javnosti, ki zajema angleške in irske potrošnike, bo prijavljeno znamko razumel kot „zlato z zahoda“. Vendar izraz „gold“, ki je skupen nasprotujočim si znakom, ne more izničiti razlik med pomenom zadevnih znakov v smislu razlik med pomenom izrazov „western“ in „weser“.
56 Odbor za pritožbe je zato lahko pravilno ugotovil, da sta zadevna znaka pomensko različna.
Vmesne ugotovitve
57 Glede primerjave znakov iz zgoraj navedenega izhaja, da je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da so si nasprotujoči si znaki vizualno in fonetično podobni ter pomensko različni.
58 V zvezi s tem je treba spomniti, da so znamke, ki so si fonetično in vizualno podobne, na splošno podobne, razen če obstajajo pomembne pomenske razlike. Take razlike lahko izničijo zvočno in vizualno podobnost, če ima z vidika upoštevne javnosti vsaj eden od znakov jasen in določen pomen, tako da ga ta javnost lahko neposredno razume (sodba Sodišča z dne 13. septembra 2007 v zadevi Il Ponte Finanziaria proti UUNT, C‑234/06 P, ZOdl., str. I‑7333, točka 34). To pravilo je glede na pomenske razlike med nasprotujočimi si znaki uporabljivo v obravnavanem primeru. Iz tega izhaja, da so znaki kljub svoji vizualni in fonetični podobnosti na splošno različni.
59 Zato je treba obravnavati presojo odbora za pritožbe glede razlikovalnega učinka prejšnjih znamk, ki jih je tožeča stranka izpodbijala.
Razlikovalni učinek prejšnjih znamk
Svojstven razlikovalni učinek prejšnjih znamk
60 Odbor za pritožbe je v izpodbijani odločbi ugotovil, da je bil razlikovalni učinek prejšnjih znamk bistveno nižji od povprečnega razlikovalnega učinka, ki ga je ugotovil oddelek za ugovore, ker upoštevna javnost izraz „gold“ razume kot pojem promocije ali kot sklicevanje na zlato barvo nekaterih pijač (glej točko 39 izpodbijane odločbe).
61 Tožeča stranka to ugotovitev odbora za pritožbe izpodbija in trdi, da vse pijače, zajete s prejšnjimi znamkami, niso zlate barve in da so imele prejšnje znamke, gledano skupaj, vsaj povprečen razlikovalni učinek ne glede na majhen razlikovalni učinek izraza „gold“.
62 V zvezi s tem je treba poudariti, da je izraz „gold“, ne glede na to, da nekatere pijače, zajete s prejšnjimi znamkami, niso zlate barve, promocijski izraz, ki je pogosto uporabljen za opis nadstandardne kakovosti proizvodov, in da ima torej majhen razlikovalni učinek. Ta del prejšnjih znamk tako zmanjšuje njihov svojstven razlikovalni učinek. Iz presoje celotnega vtisa vsake prejšnje znamke je razvidno, da je odbor za pritožbe lahko pravilno ugotovil, da je bil svojstven razlikovalni učinek prejšnjih znamk nekoliko nižji od povprečja.
Povečan razlikovalni učinek, pridobljen z uporabo
63 Tožeča stranka glede povečanega razlikovalnega učinka prejšnjih znamk, pridobljenega z uporabo, izpodbija ugotovitev odbora za pritožbe, da tega učinka ni zatrjevala. V zvezi s tem se sklicuje na vlogo, ki jo je vložila pri oddelku za ugovore 10. marca 2008, in na vlogo, ki jo je vložila pri odboru za pritožbe 22. decembra 2009, v kateri se je sklicevala na vlogo z dne 10. marca 2008. Meni, da je bilo tako sklicevanje pred odborom za pritožbe zakonito, saj ji ni bilo treba dobesedno ponoviti svojih stališč, ker je oddelek za ugovore ugotovil običajno razlikovalno moč prejšnje znamke. Trdi, da ji dokumentov, ki se nanašajo na uporabo njene znamke, ni bilo treba predložiti, ker je lahko sklepala, da je predmet pritožbenega postopka odločba oddelka za ugovore, ki se nanaša le na prejšnjo znamko Skupnosti in prijavljeno znamko.
64 V zvezi s tem je treba opozoriti na več elementov.
65 Po predlogu, ki ga je vložila prijaviteljica znamke med postopkom pred oddelkom za ugovore, je bila tožeča stranka v skladu s členom 42(2) Uredbe št. 207/2009 zaprošena, naj dokaže resno in dejansko uporabo svojih prejšnjih znamk, ki so bile na datum vložitve ugovora registrirane več kot pet let.
66 Tožeča stranka je v odgovor na ta predlog k vlogi z dne 10. marca 2008 priložila dokaze o resni in dejanski uporabi svojih prejšnjih znamk. V tej vlogi je navedla tudi, da „trženje njenih proizvodov, ki so praktično v celoti prodani v Evropski uniji in Švici, dokazuje ne le resno in dejansko uporabo znamke, na kateri temelji njen ugovor, ampak tudi povečan razlikovalni učinek te znamke, pridobljen z uporabo“. Pojasnila je tudi, da meni, da „so bili proizvodi delno enaki, da so bila imena znamk podobna in da so imele poleg tega prejšnje znamke WESERGOLD, na katerih temelji ugovor, svojstven normalen razlikovalni učinek, ki je bil močno povečan z uporabo, tako da je obstajala verjetnost zmede glede znamk“.
67 Oddelek za ugovore je z odločbo z dne 11. junija 2009 ugodil tožeči stranki in navedel, da je obstajala verjetnost zmede glede nasprotujočih si znakov. Prijaviteljica znamke, ki je intervenientka v tem postopku, je pri odboru za pritožbe vložila pritožbo zoper navedeno odločbo oddelka za ugovore. Tožeča stranka v tem postopku je v postopku pred odborom za pritožbe intervenirala, da bi zagovarjala svoj ugovor in odločbo oddelka za ugovore.
68 Tožeča stranka je pred odborom za pritožbe v odgovoru na pritožbo z dne 22. decembra 2009 napotila na dokumente, ki jih je predložila v postopku z ugovorom, vključno z vlogo z dne 10. marca 2008.
69 Nazadnje, odbor za pritožbe je v izpodbijani odločbi ugotovil, da „se stranka, ki je vložila ugovor, ni sklicevala na povečan razlikovalni učinek prejšnjih znamk, ki izhaja iz njihove uporabe“ (glej točko 40 izpodbijane odločbe).
70 Kot izhaja iz zgoraj navedenega, tožeča stranka v okviru svoje obrambe pred odborom za pritožbe ni izrecno predložila dokazov o povečanem razlikovalnem učinku prejšnjih znamk, pridobljenem z uporabo. Tožeča stranka zgolj napotuje na svoja pisanja, predložena oddelku za ugovore. Vendar ta pisanja vsebujejo trditve, ki so podprte z dokazi o tem, da so prejšnje znamke imele povečan razlikovalni učinek, pridobljen z uporabo.
71 V skladu s členom 64(1) Uredbe št. 207/2009 odbor za pritožbe po preučitvi utemeljenosti pritožbe odloči o pritožbi, pri čemer lahko „izvršuje katerokoli pooblastilo v pristojnosti oddelka, ki je izdal izpodbijano odločbo“, kar v obravnavanem primeru pomeni, da se sam izreče glede ugovora, s tem da ga zavrne ali razglasi za utemeljenega, s čimer izpodbijano odločbo potrdi ali razveljavi. Iz člena 64(1) Uredbe št. 207/2009 je tako razvidno, da mora odbor za pritožbe pri pritožbi, o kateri odloča, v celoti na novo preizkusiti pravno in dejansko utemeljenost ugovora (sodba Sodišča z dne 13. marca 2007 v zadevi UUNT proti Kaul, C‑29/05 P, ZOdl., str. I‑2213, točka 57; sodbi Splošnega sodišča z dne 23. septembra 2003 v zadevi Henkel proti UUNT – LHS (UK) (KLEENCARE), T‑308/01, Recueil, str. II‑3253, točka 29, in z dne 14. decembra 2011 v zadevi Völkl proti UUNT – Marker Völkl (VÖLKL), T‑504/09, ZOdl., str. I‑8179, točka 53).
72 Ne glede na to, da se je tožeča stranka pred odborom za pritožbe izrecno sklicevala na svoja pisanja pred oddelkom za ugovore, je moral odbor za pritožbe obravnavati vse trditve, ki so bile predložene oddelku za ugovore. Glede na to, da je tožeča stranka med postopkom pred oddelkom za ugovore poudarila povečan razlikovalni učinek prejšnje znamke, pridobljen z uporabo, odbor za pritožbe ni mogel ugotoviti, da tožeča stranka ni navedla povečanega razlikovalnega učinka prejšnje znamke, ki je bil pridobljen z uporabo.
73 Iz tega izhaja, da je odbor za pritožbe v obravnavanem primeru napačno uporabil člen 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009.
74 Različne trditve UUNT in intervenientke ne ovržejo te ugotovitve.
75 Glede trditve UUNT, da je tožeča stranka povečan razlikovalni učinek, pridobljen z uporabo, navedla le v predlogu, ki je bil podan v okviru razprave o vprašanju dokaza resne in dejanske uporabe prejšnjih znamk, in torej zunaj roka, je treba ugotoviti, kot je navedeno v nadaljevanju.
76 Iz spisa UUNT je razvidno, da je oddelek za ugovore v dopisu z dne 8. januarja 2008 pozval tožečo stranko, naj zavzame stališče glede vprašanja resne in dejanske uporabe prejšnje poljske znamke, registrirane pod številko 161413, in prejšnje nemške znamke ,registrirane pod številko 902472. Natančneje, pozval jo je, naj zavzame stališče in predloži dokaze navedene uporabe v roku dveh mesecev od tega dopisa, torej do 9. marca 2008. V dopisu je bilo navedeno tudi, da je bil tudi rok, ki ji je bil dan za predložitev dejstev, dokazov ali stališč v podporo njenemu stališču, podaljšan do 9. marca 2008.
77 Tožeča stranka je na ta dopis odgovorila z vlogo z dne 10. marca 2008, ki je bila isti dan prek telefaksa posredovana UUNT. Tožeča stranka je, kot je bilo navedeno v točki 66 zgoraj, v tej vlogi predložila dokaze o resni in dejanski uporabi njenih prejšnjih znamk in zatrjevala povečan razlikovalni učinek svojih znamk, pridobljen z uporabo.
78 V nasprotju s tem, kar pred Splošnim sodiščem zatrjuje UUNT, zaradi okoliščine, da je tožeča stranka v odgovoru na poziv k predložitvi dokaza o resni in dejanski uporabi svojih prejšnjih znamk zatrjevala povečan razlikovalni učinek – pridobljen z uporabo – prejšnjih znamk, njeno zatrjevanje povečanega razlikovalnega učinka prejšnjih znamk, pridobljenega z uporabo, ni prepozno. Oddelek za ugovore je namreč v dopisu z dne 8. januarja 2008 tožeči stranki izrecno omogočil, da predloži dejstva, dokaze in stališča v podporo svojemu ugovoru do 9. marca 2008.
79 Poleg tega ni mogoče ugotoviti, da je bila vloga tožeče stranke z dne 10. marca 2008 UUNT posredovana prepozno. Člen 72 Uredbe Komisije (ES) št. 2868/95 z dne 13. decembra 1995 za izvedbo Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 o znamki Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 189) določa, da se rok, če se izteče na dan, ko UUNT ne sprejema dokumentov, podaljša do prvega naslednjega dneva, ko UUNT sprejema dokumente in ko se dostavlja navadna pošta. Ta člen določa, da dneve, ko UUNT ne sprejema dokumentov, določi predstojnik UUNT pred začetkom vsakega koledarskega leta. Predstojnik UUNT je 17. decembra 2007 sprejel odločbo EX‑07‑05 za leto 2008 o dnevih, ko UUNT ne sprejema dokumentov in ko se navadna pošta ne dostavlja. V tej odločbi je opozorjeno na odločbo predstojnika UUNT ADM‑95‑23 z dne 22. decembra 1995 (UL UUNT 1995, str. 487), v kateri je bilo določeno, da UUNT ni odprt za javnost ob sobotah in nedeljah. Ker je bil 9. marec 2008 nedelja, vložitev vloge tožeče stranke 10. marca 2008 ni bila zunaj roka. UUNT je na glavni obravnavi to potrdil.
80 Glede trditve UUNT, da povečan razlikovalni učinek, pridobljen z uporabo, v odgovoru na pritožbo pred odborom za pritožbe ni bil izrecno navajan, je treba ugotoviti tudi, da ta okoliščina ne vpliva na obveznost odbora za pritožbe, kadar sam odloči o ugovoru, da znova v celoti preuči pravno in dejansko utemeljenost ugovora. Obsega preizkusa, ki ga mora odbor za pritožbe izvesti glede odločbe, ki je predmet pritožbe, načeloma namreč ne določajo razlogi, ki jih navaja pritožnik (zgoraj v točki 71 navedena sodba KLEENCARE, točka 29). Obseg preizkusa odbora za pritožbe a fortiori ni omejen z nenatančnostjo nekaterih odgovorov, ki so predloženi odboru za pritožbe. Za celotni preizkus utemeljenosti ugovora iz razlogov, navedenih zgoraj v točki 76 in naslednjih, je potrebna analiza povečanega razlikovalnega učinka prejšnje znamke, pridobljenega z uporabo.
81 Glede trditve intervenientke in UUNT, da trditev tožeče stranke glede povečanega razlikovalnega učinka, pridobljenega z uporabo, ni utemeljena in podprta z zadostnimi dokazi, je treba ugotoviti, da odbor za pritožbe v izpodbijani odločbi tega ni ugotovil. Ker odbor za pritožbe neutemeljeno ni opravil presoje trditev in dokazov glede povečanega razlikovalnega učinka, pridobljenega z uporabo, Splošno sodišče ne more opraviti presoje teh istih trditev in dokazov v okviru predloga za razveljavitev izpodbijane odločbe. Splošno sodišče v okviru takega predloga ob izvrševanju nadzora zakonitosti ne more nadomestiti presoje dejanskega stanja, ki bi jo moral opraviti odbor za pritožbe. Če Splošno sodišče v okviru razveljavitvene tožbe, kot je ta v obravnavanem primeru, ugotovi, da je odločba odbora za pritožbe, glede katere je pri njem vložena tožba, nezakonita, jo mora razveljaviti. Tožbe ne sme zavrniti tako, da obrazložitev pristojnega organa UUNT, ki je izdal izpodbijani akt, nadomesti s svojo (sodba Splošnega sodišča z dne 9. septembra 2010 v zadevi Axis proti UUNT – Etra Investigación y Desarrollo (ETRAX), T‑70/08, ZOdl., str. II‑4645, točka 29).
82 Glede na vse navedeno je treba ugotoviti, da je odbor za pritožbe napačno ugotovil, da tožeča stranka ni zahtevala priznanja povečanega razlikovalnega učinka prejšnjih znamk zaradi njihove uporabe. Ta napaka pomeni, da odbor za pritožbe ni obravnaval elementa, ki bi bil potencialno upošteven pri celoviti presoji obstoja verjetnosti zmede glede izpodbijane znamke in prejšnjih znamk (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 7. februarja 2012 v zadevi Dosenbach-Ochsner proti UUNT – Sisma (upodobitev slonov v trikotniku), T‑424/10, ZOdl., točka 55 in naslednje ter navedena sodna praksa).
83 Opozoriti je treba, da odbor za pritožbe v skladu s prvim stavkom člena 62(1) Uredbe št. 40/94 (postal prvi stavek člena 64(1) Uredbe št. 207/2009) odloči o pritožbi po preizkusu njene utemeljenosti. Ta obveznost preizkusa pritožbe vključuje razlikovalni učinek, pridobljen z uporabo, če se ta učinek zatrjuje. Ni izključeno, da bi odbor za pritožbe po preizkusu utemeljenosti trditev in dokazov, ki jih je pritožnica navedla v postopku pred Uradom za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) glede razlikovalnega učinka, pridobljenega z uporabo, sprejel vsebinsko drugačno odločbo od izpodbijane odločbe. Odbor za pritožbe je zato s tem, da ni opravil takega preizkusa, storil bistveno kršitev postopka, zaradi katere je treba izpodbijani akt razveljaviti (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 10. junija 2008 v zadevi Gabel Industria Tessile proti UUNT – Creaciones Garel (GABEL), T‑85/07, ZOdl., str. II‑823, točka 20).
84 Zato je treba prvemu tožbenemu razlogu tožeče stranke ugoditi in izpodbijano odločbo razveljaviti, ne da bi bilo treba obravnavati druge tožbene razloge tožeče stranke.
Stroški
85 V skladu s členom 87(2) Poslovnika Splošnega sodišča se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni.
86 UUNT in intervenientka nista uspeli. Zato je treba, po eni strani, UUNT poleg plačila njegovih stroškov v skladu s predlogi tožeče stranke naložiti tudi plačilo stroškov, ki jih je ta priglasila. Po drugi strani je treba odločiti, da intervenientka nosi svoje stroške.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (prvi senat)
razsodilo:
1. Odločba prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 24. marca 2010 (zadeva R 770/2009‑1) se razveljavi.
2. UUNT poleg svojih stroškov nosi tudi stroške, ki jih je priglasila družba Wesergold Getränkeindustrie GmbH & Co. KG.
3. Družba Lidl Stiftung & Co. KG nosi svoje stroške.
Azizi | Frimodt Nielsen | Kančeva |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 12. septembra 2012.
Podpisi
Kazalo
Dejansko stanje
Predlogi strank
Pravo
Uvodne ugotovitve
Upoštevna javnost
Primerjava proizvodov
Primerjava nasprotujočih si znakov
Uvodne ugotovitve
Vizualna primerjava
Fonetična primerjava
Pomenska primerjava
Vmesne ugotovitve
Razlikovalni učinek prejšnjih znamk
Svojstven razlikovalni učinek prejšnjih znamk
Povečan razlikovalni učinek, pridobljen z uporabo
Stroški