Zadeva T‑278/10

Wesergold Getränkeindustrie GmbH & Co. KG

proti

Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava besedne znamke Skupnosti WESTERN GOLD – Prejšnje nacionalne, mednarodne in skupnostne besedne znamke WESERGOLD, Wesergold in WeserGold – Relativni razlogi za zavrnitev – Neobstoj verjetnosti zmede – Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 – Razlikovalni učinek prejšnjih znamk“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 21. septembra 2012

1.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Podobnost med zadevnimi proizvodi ali storitvami – Merila presoje

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1)(b))

2.      Znamka Skupnosti – Tožbeni postopek – Tožba pri sodišču Unije – Pristojnost splošnega sodišča – Ponovni preizkus dejanskega stanja ob upoštevanju dokazov, ki so bili prvič predloženi pred njim – Izključitev

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 65)

3.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Podobnost med zadevnimi proizvodi ali storitvami –Komplementarnost proizvodov ali storitev

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1)(b))

4.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Verjetnost zmede zaradi prejšnje znamke – Podobnost med zadevnima znamkama – Sposobnost pomenskih razlik, da izničijo vizualne ali fonetične podobnosti – Pogoji

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1)(b))

5.      Znamka Skupnosti – Tožbeni postopek – Pritožba zoper odločbo odbora za ugovore Urada– Presoja odbora za pritožbe – Obseg

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 64(1))

6.      Znamka Skupnosti – Tožbeni postopek – Tožba pri sodišču Unije – Pristojnost splošnega sodišča – Nadzor zakonitosti odločb odborov za pritožbe – Odločba, ki ne vsebuje presoje dejanskega stanja

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 65)

1.      Glej besedilo sodbe.

(Glej točko 26.)

2.      Glej besedilo sodbe.

(Glej točko 35.)

3.      Glej besedilo sodbe.

(Glej točko 40.)

4.      Glej besedilo sodbe.

(Glej točko 58.)

5.      V skladu s členom 64(1) Uredbe št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti odbor za pritožbe po preučitvi utemeljenosti pritožbe odloči o pritožbi, pri čemer lahko „izvršuje katerokoli pooblastilo v pristojnosti oddelka, ki je izdal izpodbijano odločbo“, kar pomeni, da se sam izreče glede ugovora, s tem da ga zavrne ali razglasi za utemeljenega, s čimer izpodbijano odločbo potrdi ali razveljavi.

Dejstvo, da povečan razlikovalni učinek, pridobljen z uporabo, v odgovoru na pritožbo pred odborom za pritožbe ni bil izrecno naveden, torej ne vpliva na obveznost odbora za pritožbe, kadar sam odloči o ugovoru, da znova v celoti preuči pravno in dejansko utemeljenost ugovora.

Obsega preizkusa, ki ga mora odbor za pritožbe izvesti glede odločbe, ki je predmet pritožbe, načeloma namreč ne določajo razlogi, ki jih navaja pritožnik. Obseg preizkusa odbora za pritožbe a fortiori ni omejen z nenatančnostjo nekaterih odgovorov, ki so predloženi odboru za pritožbe.

(Glej točki 71 in 80.)

6.      Odbor za pritožbe v skladu s prvim stavkom člena 62(1) Uredbe št. 40/94 o blagovni znamki Skupnosti odloči o pritožbi po preizkusu njene utemeljenosti. Ta obveznost preizkusa pritožbe vključuje razlikovalni učinek, pridobljen z uporabo, če se ta učinek zatrjuje. Ni izključeno, da bi odbor za pritožbe po preizkusu utemeljenosti trditev in dokazov, ki jih je pritožnica navedla v postopku pred Uradom za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) glede razlikovalnega učinka, pridobljenega z uporabo, sprejel vsebinsko drugačno odločbo od izpodbijane. Odbor za pritožbe zato s tem, da ne opravi takega preizkusa, stori bistveno kršitev postopka, zaradi katere je treba izpodbijani akt razveljaviti.

Ker odbor za pritožbe neutemeljeno ni opravil presoje trditev in dokazov glede povečanega razlikovalnega učinka, pridobljenega z uporabo, Splošno sodišče ne more opraviti presoje teh istih trditev in dokazov v okviru predloga za razveljavitev izpodbijane odločbe. Splošno sodišče v okviru takega predloga ob izvrševanju nadzora zakonitosti ne more nadomestiti presoje dejanskega stanja, ki bi jo moral opraviti odbor za pritožbe. Če Splošno sodišče v okviru razveljavitvene tožbe ugotovi, da je odločba odbora za pritožbe, glede katere je pri njem vložena tožba, nezakonita, jo mora razveljaviti. Tožbe ne sme zavrniti tako, da obrazložitev pristojnega organa Urada, ki je izdal izpodbijani akt, nadomesti s svojo.

(Glej točki 81 in 83.)