Zadeva T‑240/13

(Odlomki)

Aldi Einkauf GmbH & Co. OHG

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava figurativne znamke Skupnosti Alifoods – Prejšnje besedna mednarodna znamka in besedni znamki Skupnosti ALDI – Relativni razlog za zavrnitev – Neobstoj verjetnosti zmede – Neobstoj podobnosti znakov – Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 – Pravilo 19(2)(a)(ii) Uredbe (ES) št. 2868/95“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 26. novembra 2014

Znamka Skupnosti – Pripombe tretjih oseb in ugovor– Dejstva, dokazi in navedbe v podkrepitev ugovora – Dokaz o obstoju, veljavnosti in obsegu varstva prejšnje mednarodne znamke – Izpisek iz podatkovne baze Urada v zvezi z mednarodno registracijo, v kateri je imenovana Skupnost – Izključitev

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 152; Uredba Komisije št. 2868/95, člen 1, pravilo 19(2)(a)(ii))

Ker Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) ni pristojen za upravljanje mednarodnih registracij in ni organ, pri katerem je bila vložena prijava znamke v smislu pravila 19(2)(a)(ii) Uredbe št. 2868/95 za izvajanje Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti, izpisek iz baze podatkov Urada, ki ga je predložila nasprotna stranka, v smislu te določbe ni dokaz o obstoju, veljavnosti in obsegu varstva mednarodne znamke.

Ta presoja je podprta s teleološko razlago člena 152 Uredbe št. 207/2009 o znamki Skupnosti. Na podlagi te določbe objava mednarodne registracije, v kateri je imenovana Evropska skupnost, ne zajema seznama proizvodov ali storitev, za katere se zahteva varstvo. Urad navedenega seznama ni prevedel, tako da je ta dostopen zgolj v treh jezikih, v katerih je Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) objavila mednarodno registracijo, torej v angleščini, španščini in francoščini.

Če bi se taka informacija, ki jo objavi Urad, štela za dokaz o obstoju, veljavnosti in obsegu varstva zadevne znamke in če bi se mednarodna registracija, v kateri je imenovana Skupnost, v zvezi s tem obravnavala kot znamka Skupnosti, bi to pomenilo, da bi se ta registracija obravnavala ugodneje. Ker morajo biti namreč v vseh postopkih z ugovorom, vključno s postopki, ki se vodijo v jeziku, ki ni jezik, v katerem WIPO objavi mednarodne registracije, dokumenti, ki dokazujejo obstoj prejšnjih pravic, dostopni v jeziku postopka za vse vrste navedenih pravic, bi namreč mednarodne registracije, v katerih je imenovana Skupnost, pomenile izjemo v zvezi s tem, če bi bil jezik postopka z ugovorom eden od dveh drugih uradnih jezikov Urada, torej nemščina ali italijanščina. V teh primerih zahtevani seznam proizvodov in storitev namreč ne bi bil dostopen v jeziku postopka. Vendar take ugodnejše obravnave ne določa niti Uredba št. 207/2009 niti Uredba št. 2868/95.

Poleg tega, če bi se informacija, ki jo objavi Urad, štela za zadosten dokaz o obstoju, veljavnosti in obsegu varstva zadevne znamke zgolj v postopkih z ugovorom, v katerih je jezik postopka enak enemu od treh jezikov, v katerih WIPO objavi mednarodne registracije, bi bilo to ne le v nasprotju z besedilom in razlago zadevne uredbe, ampak bi pomenilo stanje pravne neenakosti in ogrozitve pravne varnosti.

(Glej točke od 28 do 31.)