SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(drugi senat)

z dne 24. septembra 2009

Zadeva F-37/05

Michael Brown

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Javni uslužbenci – Notranji natečaj v instituciji – Pogoji za pripustitev – Pomožni uslužbenci – Zavrnitev prijave“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero M. Brown v bistvu predlaga razglasitev ničnosti odločbe natečajne komisije za „notranji natečaj za prehod iz kategorije C v kategorijo B“, COM/PB/04, organiziran za pripravo rezervnega seznama pomožnih asistentov, pomožnih asistentov v tajništvu in pomožnih tehničnih asistentov z nazivom B 4/B 5, z dne 19. julija 2004, s katero je bila po ponovni preučitvi potrjena odločba z dne 22. junija 2004, s katero mu ni bilo dovoljeno opravljanje preizkusa spornega natečaja.

Odločitev:      Tožba se zavrne. Vsaka stranka nosi svoje stroške.

Povzetek

1.      Uradniki – Tožba – Akt, ki posega v položaj – Odločba, sprejeta po ponovni preučitvi prejšnje odločbe

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90(2) in 91(1))

2.      Uradniki – Zaposlovanje – Natečaji – Notranji natečaji – Pogoji in podrobna pravila za organizacijo

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 27 in 29(1)); Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člen 12(1))

3.      Uradniki – Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev – Uradnik in začasni uslužbenec – Pomožni uslužbenec – Razlikovalno merilo

(Kadrovski predpisi za uradnike, členi 5, 6, 27, prvi odstavek, in 32; Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, členi 3, 8, 9 in 12(1))

4.      Uradniki – Zaposlovanje – Notranji natečaj v instituciji – Udeležba, razširjena na pomožne uslužbence – Obveznost – Neobstoj

1.      Kadar kandidat, čigar prošnja za pripustitev k natečaju Skupnosti je bila zavrnjena, zaprosi za ponovno preučitev odločbe prav na podlagi določbe, ki zavezuje upravo, je odločba natečajne komisije po ponovni preučitvi akt, ki posega v položaj v smislu člena 90(2) ali po potrebi člena 91(1) Kadrovskih predpisov v različici, veljavni pred 1. majem 2004 in po tem datumu. Z datumom navedene odločbe, sprejete po ponovni preučitvi, začnejo teči tudi roki za ugovor in pritožbo, ne da bi bilo treba preveriti, ali bi bilo mogoče v takem položaju navedeno odločbo morebiti šteti le za potrdilni akt.

(Glej točko 28.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 7. junij 2005, Cavallaro proti Komisiji, T-375/02, ZOdl. JU, str. I-A-151 in II-673, točka 58; 31. januar 2006, Giulietti proti Komisiji, T-293/03, ZOdl. JU, str. I-A-2-5 in II-A-2-19, točki 27 in 28; 13. december 2006, Heus proti Komisiji, T-173/05, ZOdl. JU, str. I-A-2-329 in II-A-2-1695, točka 19.

2.      Za upoštevanje cilja iz člena 27 Kadrovskih predpisov za vsak postopek zaposlitve, in sicer „zagotoviti, da institucija dobi najsposobnejše, najučinkovitejše in neoporečne uradnike“, je treba izbrati uradnike na najširšem mogočem območju. Zato izraz „notranji natečaj v instituciji“ načeloma zadeva vse osebe, ki so zaposlene v tej instituciji, ne glede na naziv. Vendar imajo institucije na podlagi Kadrovskih predpisov široko diskrecijsko pravico, da določijo merila za preverjanje usposobljenosti, zahtevana za prosta delovna mesta, ter da glede na ta merila in splošneje v interesu službe določijo pogoje in podrobna pravila za organizacijo natečaja. Toda izvajanje navedene diskrecijske pravice mora biti združljivo predvsem z obveznimi določbami člena 27, prvi odstavek, in člena 29(1) Kadrovskih predpisov, zato jo je treba vedno izvajati glede na zahteve prostih delovnih mest in splošneje v interesu službe. Zato je treba nadzor sodišča Skupnosti omejiti na vprašanje, ali je zadevni organ ostal v razumnih mejah in ni očitno napačno uporabil svoje diskrecijske pravice. Navedeni nadzor ne pomeni, da navedeno sodišče presojo institucije nadomesti s svojo presojo.

Institucija diskrecijske pravice ne uporabi napačno, če kot pogoj za pripustitev k notranjemu natečaju, katerega glavni cilj je prehod iz kategorije C v kategorijo B, zahteva status uradnika ali začasnega uslužbenca, ne pa statusa pomožnega uslužbenca. Uradniki in začasni uslužbenci morajo namreč v nasprotju s pomožnimi uslužbenci v skladu s členom 27, prvi odstavek, Kadrovskih predpisov, in členom 12(1) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev dokazati kar največje sposobnosti, učinkovitost in neoporečnost že ob prvotni zaposlitvi.

Z izključitvijo pomožnih uslužbencev ni kršeno načelo enakega obravnavanja, ker njihov pravni položaj ni primerljiv s pravnim položajem začasnih uslužbencev in uradnikov zaradi razlik med upravnim statusom, zahtevami in pogoji za zaposlitev iz obeh kategorij. Načelo enakega obravnavanja je namreč kršeno samo takrat, kadar se kategoriji oseb, pri katerih se dejanski in pravni položaj bistveno ne razlikujeta, obravnavata različno ali kadar se različni položaji obravnavajo enako, razen kadar tako obravnavanje ni objektivno upravičeno.

(Glej točke od 54 do 58, 60, 64, 66, 71, 72 in 76.)

Napotitev na:

Sodišče: 31. marec 1965, Rauch proti Komisiji, 16/64, Recueil, str. 179; 9. oktober 2008, Chetcuti proti Komisiji, C-16/07 P, ZOdl., str. I-7469, točke od 40 do 50 in 77;

Sodišče prve stopnje: 8. november 1990, Bataille in drugi proti Parlamentu, T-56/89, Recueil, str. II-597, točka 42; 5. februar 1997, Ibarra Gil proti Komisiji, T-207/95, RecFP, str. I-A-13 in II-31, točka 66; 21. november 2000, Carrasco Benítez proti Komisiji, T-214/99, RecFP, str. I-A-257 in II-1169, točka 53; 15. november 2001, Van Huffel proti Komisiji, T-142/00, RecFP, str. I-A-219 in II-1011, točka 52; 23. januar 2003, Angioli proti Komisiji, T-53/00, RecFP, str. I-A-13 in II-73, točka 50; 15. februar 2005, Pyres proti Komisiji, T-256/01, ZOdl. JU, str. I-A-23 in II-99, točka 36; 8. november 2006, Chetcuti proti Komisiji, T-357/04, ZOdl. JU, str. I-A-2-255 in II-A-2-1323, točke od 48 do 51, 53, 56 in 62.

3.      Iz določb Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev je razvidno, da obstajajo razlike med upravnim položajem, zahtevami in pogoji za zaposlitev pomožnih uslužbencev ter pogoji za zaposlitev uradnikov in začasnih uslužbencev. Iz teh razlik je razvidno, da pomožni uslužbenci niso zaposleni zaradi izvajanja trajnih nalog v institucijah Skupnosti. Nasprotno pa je značilnost, po kateri se pogodba začasnega uslužbenca razlikuje, negotovost njenega trajanja, ker se lahko navedena pogodba uporabi samo za zagotovitev kratkoročnega nadomeščanja ali za opravljanje administrativnih nalog, ki so začasne ali izpolnjujejo nujno potrebo oziroma niso jasno opredeljene. Pomožni uslužbenci zato pomenijo ločeno kategorijo uslužbencev, ki pokrivajo druge potrebe institucij, ki jih zaposlujejo.

(Glej točki 58 in 74.)

Napotitev na:

Sodišče: zgoraj navedena zadeva Chetcuti proti Komisiji, točka 42.

4.      Čeprav lahko organ, pristojen za imenovanja, pomožne uslužbence pripusti k notranjemu natečaju v instituciji, mu ni treba pripustiti k vsakemu notranjemu natečaju vseh oseb, ki so v službi v tej instituciji. Taka obveznost bi pomenila poseg v široko diskrecijsko pravico, ki je priznana institucijam Skupnosti pri organizaciji njihovih služb, zlasti pri določanju podrobnih pravil in pogojev za natečaj.

(Glej točki 55 in 68.)

Napotitev na:

Sodišče: zgoraj navedena zadeva Rauch proti Komisiji; zgoraj navedena zadeva Chetcuti proti Komisiji, točke od 71 do 74, 76 in 77;

Sodišče prve stopnje: zgoraj navedena zadeva Bataille in drugi proti Parlamentu, točka 42; zgoraj navedena zadeva Ibarra Gil proti Komisiji, točka 66; zgoraj navedena zadeva Carrasco Benítez proti Komisiji, točka 52; zgoraj navedena zadeva Van Huffel proti Komisiji, točka 51; zgoraj navedena zadeva Pyres proti Komisiji, točka 36; zgoraj navedena zadeva Chetcuti proti Komisiji, točka 49.