Zadeva T-194/04

The Bavarian Lager Co. Ltd

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Dostop do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001– Dokumenti v zvezi s postopkom zaradi neizpolnitve obveznosti – Odločba o zavrnitvi dostopa – Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov – Uredba (ES) št. 45/2001 – Pojem zasebnosti“

Povzetek sodbe

1.      Ničnostna tožba – Pristojnost sodišča Skupnosti

(člen 230 ES)

2.      Ničnostna tožba – Izpodbojni akti

(Pogodba ES, člen 169 (postal člen 226 ES))

3.      Približevanje zakonodaj – Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov – Obdelava teh podatkov v institucijah in organih Skupnosti – Uredba št. 45/2001

(uredbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 45/2001, člen 5(a) in (b), ter št. 1049/2001)

4.      Evropske skupnosti – Institucije – Pravica dostopa javnosti do dokumentov – Uredba št. 1049/2001

(uredbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 45/2001, člen 8(b), in št. 1049/2001, člena 2 in 6(1))

5.      Evropske skupnosti – Institucije – Pravica dostopa javnosti do dokumentov – Uredba št. 1049/2001

(uredbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 45/2001, člen 8(b), in št. 1049/2001, člen 4(1)(b))

6.      Približevanje zakonodaj – Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov – Obdelava teh podatkov v institucijah in organih Skupnosti – Uredba št. 45/2001

(uredbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 45/2001, člena 5(b) in 18, ter št. 1049/2001, člen 4(1)(b))

7.      Približevanje zakonodaj – Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov – Obdelava teh podatkov v institucijah in organih Skupnosti – Uredba št. 45/2001

(člen 6(2) EU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 45/2001)

8.      Evropske skupnosti – Institucije – Pravica dostopa javnosti do dokumentov – Uredba št. 1049/2001

(člen 6(2) EU; uredbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 45/2001, člen 10, in št. 1049/2001, člen 4(1)(b); Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46)

9.      Približevanje zakonodaj – Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov – Obdelava teh podatkov v institucijah in organih Skupnosti – Uredba št. 45/2001

(Pogodba ES, člen 169 (postal člen 226 ES); uredbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 45/2001, člen 2(a), in št. 1049/2001, člen 4(1)(b))

10.    Evropske skupnosti – Institucije – Pravica dostopa javnosti do dokumentov – Uredba št. 1049/2001

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(2), tretja alinea)

11.    Evropske skupnosti – Institucije – Pravica dostopa javnosti do dokumentov – Uredba št. 1049/2001

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001)

1.      Predlogi, predstavljeni v okviru ničnostne tožbe in s katerimi se predlaga, naj se Komisiji naloži sprejetje posebnih ukrepov, niso dopustni. Sodišče prve stopnje namreč ne more na institucije nasloviti odredbe ali jih nadomestiti v okviru nadzora zakonitosti, ki ga izvaja. Ta omejitev nadzora zakonitosti velja za vsa sporna področja, o katerih lahko odloča Sodišče prve stopnje, vključno s področjem dostopa do dokumentov.

(Glej točki 47 in 48.)

2.      Posameznik ni upravičen predlagati, naj se za nično razglasi zavrnitev Komisije za začetek postopka proti državi članici zaradi neizpolnitve obveznosti.

Iz člena 169 Pogodbe (postal člen 226 ES) namreč izhaja, da Komisija ni dolžna začeti postopka zaradi neizpolnitve obveznosti, ampak ima glede tega pravico proste presoje, ki izključuje pravico posameznikov, da od institucije zahtevajo, naj sprejme stališče v določenem smislu in vloži ničnostno tožbo zoper njeno zavrnitev delovanja.

(Glej točki 54 in 55.)

3.      V skladu s členom 5(a) ali (b) Uredbe št. 45/2001 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov, na podlagi katerega je lahko obdelava potrebna za opravljanje nalog, ki se izvajajo v javnem interesu ali zaradi skladnosti s pravno zavezo, ki ji je zavezan upravljavec, mora biti obdelava zakonita. Pravica do dostopa do dokumentov institucij, ki je priznana vsem državljanom Unije in vsem fizičnim in pravnim osebam s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni izmed držav članic, določena v členu 2 Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, pomeni pravno zavezo v smislu člena 5(b) Uredbe št. 45/2001. Če Uredba št. 1049/2001 nalaga posredovanje podatkov, ki pomeni „obdelavo“ v smislu člena 2(b) Uredbe št. 45/2001, potem je tako posredovanje v skladu s členom 5 iste uredbe zakonito.

(Glej točko 106.)

4.      Za dostop do dokumentov, ki vsebujejo osebne podatke, se uporablja Uredba št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije. Na podlagi njenega člena 6(1) prosilec ni dolžan navesti razlogov za prošnjo in mu torej ni treba dokazati kakršnegakoli interesa za dostop do zahtevanih dokumentov. Zato se v primeru, kadar gre za prenos osebnih podatkov za izvajanje člena 2 Uredbe št. 1049/2001, ki določa pravico do dostopa do dokumentov za vse državljane Skupnosti, uporablja ta uredba in zato prosilcu ni treba dokazati potrebe po razkritju v smislu člena 8(b) Uredbe št. 45/2001 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov. Če bi moral namreč prosilec dokazati potrebo po prenosu, kot dodaten pogoj, zahtevan v Uredbi št. 45/2001, bi bila ta zahteva v nasprotju s ciljem Uredbe št. 1049/2001, ki je čim širši dostop javnosti do dokumentov, s katerimi razpolagajo institucije.

(Glej točko 107.)

5.      Ker je v skladu s členom 4(1)(b) Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije v primeru, kadar bi razkritje oslabilo varstvo zasebnosti in integritete posameznika, dostop do dokumentov zavrnjen, prenos osebnih podatkov, ki ne spada v to izjemo, načeloma ne bi posegel v zakonite interese posameznika v smislu člena 8(b) Uredbe št. 45/2001 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov.

(Glej točko 108.)

6.      Člen 18 Uredbe št. 45/2001 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov glede pravice posameznika do ugovora določa, da ima zadevni posameznik pravico, da na nujni zakoniti podlagi v zvezi s svojim posebnim položajem kadarkoli ugovarja obdelavi podatkov, ki se nanašajo nanj, razen v primerih, ki jih zajema zlasti člen 5(b) navedene uredbe. Ker pomeni obdelava iz Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije pravno zavezo v smislu člena 5(b) Uredbe št. 45/2001, posameznik načeloma nima pravice do ugovora. Ker pa člen 4(1)(b) Uredbe št. 1049/2001 določa izjemo od te pravne zaveze, je treba posledice razkritja podatkov v zvezi s posameznikom obravnavati na tej podlagi. Zavrnitev posameznika ne more preprečiti posredovanja teh podatkov, če to posredovanje ne slabi varstva zasebnosti in integritete posameznika, kot to zahteva člen 4(1)(b) Uredbe št. 1049/2001.

(Glej točki 109 in 110.)

7.      Določbe Uredbe št. 45/2001 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov, ki urejajo obdelavo osebnih podatkov, ki lahko ogrožajo temeljne svoboščine in zlasti pravico do zasebnosti, je treba glede na temeljne pravice, ki so sestavni del splošnih pravnih načel, katerih spoštovanje zagotavljata Sodišče in Sodišče prve stopnje in ki so bila izrecno ponovljena v členu 6(2) EU, razlagati kot splošna načela prava Skupnosti.

(Glej točki 111 in 112.)

8.      Vsaka odločba, sprejeta na podlagi Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, mora v skladu s členom 6(2) EU spoštovati člen 8 Evropske konvencije o človekovih pravicah. Glede tega navedena uredba določa splošna načela in omejitve, ki zaradi razlogov javnega ali zasebnega interesa urejajo izvrševanje pravice do dostopa do dokumentov v skladu s členom 255(2) ES. Zato člen 4(1)(b) te uredbe določa izjemo za zagotavljanje varstva zasebnosti in integritete posameznika. Izjeme od načela dostopa do dokumentov je treba razlagati restriktivno, ta izjema pa se nanaša le na osebne podatke, ki lahko dejansko in resnično ogrozijo spoštovanje zasebnosti in integritete posameznika.

Dejstvo, da je pojem „zasebnosti“ v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice širok in da je lahko pravica do varstva osebnih podatkov eden od vidikov pravice do varovanja zasebnosti, ne pomeni, da vsi osebni podatki nujno sodijo v pojem „zasebnosti“.

A fortiori vsi osebni podatki niso taki, da lahko ogrožajo zasebnost posameznika. Uvodna izjava 33 Direktive 95/46 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov se namreč sklicuje na podatke, ki so po svoji naravi zmožni poseči v temeljne svoboščine ali zasebnost, in ki se ne bi smeli obdelovati, razen če posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, ne da svoje izrecne privolitve, kar kaže na to, da vsi podatki niso iste narave. Take občutljive podatke lahko vključimo med tiste, na katere se sklicuje člen 10 Uredbe št. 45/2001 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov v zvezi z obdelavo posebnih vrst podatkov, kot so podatki, ki kažejo na rasno ali etnično poreklo, politična prepričanja, verska ali filozofska prepričanja, pripadnost sindikatu, ter podatkov v zvezi z zdravstvenim ali spolnim življenjem.

(Glej točke od 116 do 119.)

9.      Seznam udeležencev sestanka, ki je potekal v okviru postopka zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 169 Pogodbe (postal člen 226 ES), ki se nahaja v zapisniku, pri čemer so udeleženci vpisani kot predstavniki subjektov, v katerih imenu in za račun so te osebe na navedenem sestanku sodelovale, opredeljeni z njihovim nazivom, začetnico njihovega imena, njihovim priimkom, in glede na okoliščine primera službo, organizacijo ali združenjem, ki jim pripadajo v okviru teh subjektov, vsebuje osebne podatke v smislu člena 2(a) Uredbe št. 45/2001 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov, ker se lahko iz njega ugotovi istovetnost oseb, ki so sodelovale na tem sestanku. Vendar preprosto dejstvo, da nek dokument, na katerega se nanaša prošnja za dostop na podlagi Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, vsebuje osebne podatke, ne pomeni nujno, da se posega v zasebnost in integriteto zadevnih oseb, čeprav poklicne dejavnosti načeloma niso izključene iz pojma „zasebnost“ v smislu člena 8 Evropske konvencije o človekovih pravicah.

Dejstvo, da zapisnik vsebuje imena predstavnikov, namreč ne posega v zasebnost zadevnih oseb, ker so te na sestanku prisostvovale kot predstavniki njihovih organizacij. Poleg tega zapisnik ne vsebuje posamičnih mnenj teh oseb, ampak stališča subjektov, ki jih te osebe predstavljajo. V vsakem primeru razkritje imen predstavnikov ne more dejansko in resnično ogroziti varstva zasebnosti in integritete zadevnih oseb. Samo ime zadevne osebe v seznamu udeležencev sestanka, v okviru subjekta, ki ga je ta oseba predstavljala, ne pomeni take grožnje, zasebnost in integriteta zadevnih oseb, kot to zahteva člen 4(1)(b) navedene Uredbe št. 1049/2001, pa tudi nista ogroženi.

(Glej točke od 121 do 123 ter 125 in 126.)

10.    Člen 4(2), tretja alinea, Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, ki varuje „namene inšpekcij, preiskav in revizij“, se uporablja le, če bi lahko razkritje zadevnih dokumentov ogrozilo dokončanje inšpekcij, preiskav ali revizij. Ta izjema, kot izhaja iz njenega besedila, ne varuje preiskave kot take, ampak njene namene, ki so v primeru postopka zaradi neizpolnitve obveznosti pripraviti zadevno državo članico, da se uskladi s pravom Skupnosti.

Vendar so bili v primeru, ko Komisija konča postopek za ugotavljanje kršitve proti državi članici šest let pred vložitvijo prošnje za dostop, ker je ta spremenila zadevno zakonodajo, cilji preiskave doseženi. Zato ob sprejetju odločbe Komisije ni potekalo nobeno dejanje preiskave, katerega namen bi bil lahko z razkritjem zapisnika, ki vsebuje imena določenih predstavnikov subjektov, ki so sodelovali na sestanku, ogrožen, in zato ni mogoče uporabiti izjeme iz člena 4(2), tretja alinea, Uredbe št. 1049/2001.

(Glej točki 148 in 149.)

11.    Preizkus, ki se zahteva za obravnavo prošnje za dostop do dokumentov v okviru postopka, ki ga določa Uredba št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, mora biti konkreten. Na eni strani namreč sama okoliščina, da se dokument nanaša na interes, ki je zavarovan z izjemo, ne more obrazložiti njene uporabe. Na drugi strani mora biti nevarnost škode za zavarovani interes razumno predvidljiva in ne le hipotetična. Zato mora biti preizkus institucije, da bi lahko uporabila izjemo, opravljen konkretno in mora biti razviden iz obrazložitve odločbe.

Čeprav ima potreba po varovanju anonimnosti oseb, ki so Komisiji posredovale podatke v zvezi z morebitnimi kršitvami prava Skupnosti, zakonit namen, na podlagi katerega je mogoča zavrnitev Komisije do popolnega ali samo delnega dostopa do določenih dokumentov, še vedno ostaja dejstvo, da je Komisija v obravnavani zadevi odločala o nevarnosti, ki bi jo lahko razkritje zadevnega dokumenta z imeni povzročilo za njeno preiskavo, le in abstracto, ne da bi ustrezno dokazala, da bi razkritje tega dokumenta konkretno in resnično ogrozilo varstvo namenov preiskave. Zato v obravnavani zadevi ni dokazano, da bi bil namen preiskave z razkritjem podatkov, zahtevanih šest let po ustavitvi navedene preiskave, ogrožen.

(Glej točki 151 in 152.)