Zadevi T‑168/10 in T‑572/10
Evropska komisija
proti
Société d’économie mixte d’équipement de l’Aveyron (SEMEA) in
Commune de Millau
„Arbitražna klavzula – Pogodba o nepovratnih sredstvih, ki se nanaša na lokalni razvojni projekt v obliki izvedbe pripravljalnih del in zagona Evropskega centra lokalnih podjetij v kraju Millau (Francija) – Vračilo dela nakazanih sredstev – Dopustnost tožbe zoper družbo francoskega prava, izbrisano iz trgovskega registra in registra družb – Uporaba francoskega prava – Upravna pogodba – Povračilo neupravičeno plačanih zneskov – Zastaranje – Učinki arbitražne klavzule – Prevzem dolga – Teorija akcesornosti – Pogodbeni pogoji v korist tretjih oseb“
Povzetek sodbe Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 19. septembra 2012
1. Sodni postopek – Vložitev tožbe pri Splošnem sodišču na podlagi arbitražne klavzule – Tožba zoper družbo, izbrisano iz trgovskega registra in registra družb – Presoja dopustnosti z vidika nacionalnega prava, ki se uporabi
(člena 256(1), prvi pododstavek, PDEU in 272 PDEU)
2. Državno pravo – Francosko pravo – Izterjava terjatev lokalne družbe z mešanim kapitalom, izbrisane iz trgovskega registra in registra družb
3. Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Zahteve obličnosti – Označitev predmeta spora – Kratek povzetek navedenih razlogov
(Statut Sodišča, člen 21, drugi odstavek; Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 44(1)(c))
4. Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Nezakonitost – Škoda – Vzročna zveza – Neizpolnitev enega od pogojev – Zavrnitev odškodninske tožbe v celoti
(člen 340, drugi odstavek, PDEU)
5. Sodni postopek – Vložitev tožbe pri Splošnem sodišču na podlagi arbitražne klavzule – Pristojnost Splošnega sodišča, opredeljena izključno na podlagi člena 272 PDEU in arbitražne klavzule – Uporaba nacionalnih določb s področja konkurence – Izključitev
(člen 272 PDEU)
6. Sodni postopek – Vložitev tožbe pri Splošnem sodišču na podlagi arbitražne klavzule – Uporaba klavzule v primeru tretje osebe v pogodbi, sklenjeni v korist tretje osebe – Dopustnost – Možnost enostranskega prenehanja – Meje
(člen 272 PDEU)
7. Sodni postopek – Vložitev tožbe pri Splošnem sodišču na podlagi arbitražne klavzule – Vloga, s katero se postopek začne – Pogoj glede oblike klavzule – Pisna formalnost
(člen 272 PDEU; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 44(5)(c))
1. Tožba, vložena na podlagi arbitražne klavzule v skladu s členom 272 PDEU, je nedopustna, če družba na dan vložitve tožbe ni imela niti pravne niti procesne sposobnosti. Pravo, ki se v tem primeru uporabi, je pravo, ki velja za statut zadevne družbe.
V zvezi s tem je v primeru, da nacionalno pravo, ki se uporabi, določa možnost nadaljevanja pravne osebe do konca likvidacije ali do objave obvestila o zaprtju, če nekdo tretji od družbe izterjuje terjatev, ki izvira iz dejavnosti družbe, dopustna tožba za plačilo te terjatve, ne glede na izbris te družbe iz trgovskega registra in registra družb.
(Glej točke od 52 do 55 in 57.)
2. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 52 do 56, od 63 do 67, 71, od 78 do 83, od 85 do 89, od 92 do 96, 127, 128, 154 in od 156 do 158.)
3. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 99.)
4. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 106 in 107.)
5. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 115 do 119, 123 in 148.)
6. Da se v pogodbo uvrsti arbitražna klavzula, ki Uniji omogoča, da lahko spor s tretjo osebo predloži v reševanje Splošnemu sodišču, ni v nasprotju z zahtevo člena 272 PDEU, v skladu s katero mora biti taka klavzula vključena v pogodbo, ki jo sklene Unija ali je sklenjena za njen račun. Po eni strani je namreč pogodbo v korist tretjega mogoče šteti za pogodbo, sklenjeno za račun Unije. Po drugi strani je treba razlagati zahtevo člena 272 PDEU tako, da nasprotuje temu, da bi bila pristojnost Splošnega sodišča za spore glede pogodbe lahko določena proti volji Unije. Kadar je arbitražna klavzula sklenjena le v korist Unije, ta ne more nasprotovati njeni volji.
Arbitražna klavzula je pogodbena, zato nič ne nasprotuje temu, da se obstoj take klavzule preizkusi na podlagi splošnih pogodbenih načel, ki so skupna pravnim redom držav članic. Čeprav namreč eno od teh načel določa, da pogodba zavezuje le pogodbene stranke, to načelo ne nasprotuje, da bi pogodbeni stranki s pogodbo v korist tretjega prenesli pravice na tretjega. Iz splošnih pogodbenih načel izhaja, da je pogodba v korist tretjega lahko sklenjena z izrecnim dogovorom med odstopnikom in pridobiteljem glede podelitve pravice tretji osebi. Obstoj takega dogovora v korist tretje osebe lahko enako izhaja iz smisla pogodbe in okoliščin primera.
Sklenitelja pogodbe v korist tretjega lahko pod določenimi pogoji razdreta ali spremenita dogovor, ki ureja to področje. Kakor koli, ob uporabi splošnih načel pogodbenega prava to ni več mogoče, ko tisti, v korist katerega je dogovor sklenjen, oba sklenitelja obvesti, da želi izkoristiti pravico, ki sta mu jo namenila.
(Glej točke 134, 135, 138 in 144.)
7. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 145 in 146.)