Zadeva T‑24/11
Bank Refah Kargaran
proti
Svetu Evropske unije
„Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Iranu za preprečevanje širjenja jedrskega orožja – Zamrznitev sredstev – Obveznost obrazložitve – Pravica do obrambe – Pravica do učinkovitega sodnega varstva“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 6. septembra 2013
1. Sodni postopek – Sklep, s katerim se med postopkom nadomesti izpodbijani sklep, ki je bil medtem umaknjen – Dopustnost novih predlogov – Meje – Domnevni, še ne sprejeti akti
2. Sodni postopek – Akti, ki med postopkom razveljavljajo in nadomeščajo izpodbijane akte – Zahtevek za prilagoditev predlogov za razglasitev ničnosti vložen med postopkom – Dopustnost
(člen 263 PDEU)
3. Pravo Evropske unije – Temeljne pravice – Področje osebne uporabe – Pravne osebe, ki so podaljšana roka tretjih držav – Vključitev – Odgovornost tretjih držav za zagotovitev spoštovanja temeljnih pravic na svojem ozemlju – Nevplivanje
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah)
4. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali to širjenje podpirajo – Obveznost posredovanja obrazložitve naslovniku – Meje – Varnost Unije in držav članic v zvezi z njihovimi mednarodnimi odnosi – Edini razlog, ki ne vsebuje natančnega pojasnila v zvezi opravljanjem dejavnosti v zvezi z nezakonitimi bančnimi posli, s strani tožeče stranke – Kršitev obveznosti obrazložitve
(člen 296, drugi odstavek, PDEU; Sklep Sveta 2010/413/PESC, člen 24(3); uredbe Sveta št. 423/2007, člen 15(3), št. 961/2010, člen 36(3), in št. 267/2012, člen 46(3))
5. Ničnostna tožba – Sodba o razglasitvi ničnosti – Učinki – Omejitev Sodišča – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Razglasitev ničnosti v različnem času dveh aktov, ki določata enake omejevalne ukrepe – Tveganje resne ogrozitve pravne varnosti – Ohranitev učinkov prvega od teh aktov do učinka razglasitve ničnosti drugega akta
(člen 264, drugi odstavek, PDEU; Statut Sodišča, člena 56, prvi odstavek, in 60, drugi odstavek; Sklep Sveta 2010/413/PESC, priloga II; Uredba Sveta št. 267/2012, priloga IX)
6. Ničnostna tožba – Sodba o razglasitvi ničnosti – Učinki – Razglasitev delne ničnosti uredbe in sklepa v zvezi s sprejetjem omejevalnih ukrepov proti Iranu – Začetek veljavnosti razglasitve ničnosti uredbe z iztekom pritožbenega roka ali zavrnitve pritožbe – Uporaba tega roka za začetek veljavnosti razglasitve ničnosti sklepa
(člena 264, drugi odstavek, in 280, PDEU; Statut Sodišča, člena 56, prvi odstavek, in 60, drugi odstavek; Sklep Sveta 2010/413/PESC, priloga II; uredbe Sveta št. 961/2010, priloga VIII, št. 1245/2011 in št. 267/2012, priloga IX)
1. Glej besedilo sodbe.
(Glej točki 31 in 32.)
2. Glej besedilo sodbe.
(Glej točki 47 in 49.)
3. Niti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah niti v pogodbah ni nobenih določb, ki bi pravnim osebam, ki so podaljšana roka države, odrekale varstvo temeljnih pravic. Člen 34 Evropske konvencije o človekovih pravicah je postopkovna določba, ki je ni mogoče uporabiti za postopke pred sodiščem Unije, cilj te določbe pa je preprečiti, da bi bila država, ki je pogodbenica te konvencije, hkrati tožeča in tožena stranka pred navedenim sodiščem. Poleg tega to, da država zagotavlja spoštovanje temeljnih pravic na svojem ozemlju, ni pomembno za obseg pravic, ki jih lahko pravne osebe, ki so podaljšana roka te države, uživajo na ozemlju tretjih držav. Nazadnje, ne to, da je določena država večinska lastnica kapitala pravne osebe, ne to, da so bančne storitve te banke nujne za delovanje gospodarstva države, tem dejavnostim ne podeljuje lastnosti javne službe niti ne pomeni, da tožeča stranka sodeluje pri izvajanju javne oblasti.
(Glej točke 57, 59, 61 in 65.)
4. Zato mora Svet – razen če nujni razlogi, ki se nanašajo na varnost ali vodenje mednarodnih odnosov Unije ali njenih držav članic, nasprotujejo temu, da se sporočijo nekateri elementi – subjekt, na katerega se nanašajo omejevalni ukrepi, seznaniti s specifičnimi in konkretnimi razlogi, zaradi katerih meni, da jih je bilo treba sprejeti. Ni treba, da se v obrazložitvi podrobno navedejo vse upoštevne dejanske in pravne okoliščine, ker je treba zadostnost obrazložitve presojati ne le glede na njeno besedilo, ampak tudi glede na njen okvir in vsa pravna pravila, ki urejajo zadevno področje.
V teh okoliščinah, glede na to, da je edini razlog za uvrstitev tožeče stranke na seznam subjektov, vključenih v širjenje jedrskega orožja, zaradi česar so bili tej zamrznjena sredstva in gospodarski viri, sklicevanje na to, da je tožeča stranka opravljala dejavnosti v zvezi z bančnimi posli druge pravne osebe, ki je že bila uvrščena na ta seznam, in v zvezi s katero so bili prav tako uvedeni takšno omejevalni ukrepi, ni dovolj natančen, ker ne pojasnjuje, kaj je treba šteti za opravljanje dejavnosti v zvezi z bančnimi posli, katere dejavnosti naj bi tožeča stranka opravljala za to banko in kdo so tretje osebe, v korist katerih naj bi se opravljali zadevni posli.
(Glej točke 72, 73, 77 in 80.)
5. Glej besedilo sodbe.
(Glej točke 86, 89 in 90.)
6. Glej besedilo sodbe.
(Glej točki 87 in 88.)